Morda se zdi, da se napori in skrbi umetnice ali umetnika končajo, ko je delo objavljeno, predstavljeno, ko torej pride v javni prostor. Še posebej, če za svoje delo celo dobi dostojno plačilo. Pravzaprav pa je tako, da se skrbi – ki s samim ustvarjanjem nimajo prav nobene zveze – takrat šele pričnejo. Reče se jim: čakanje na recenzije oziroma kritike.

Umetništvu in tudi javnosti, ki ne uspe spremljati te obsežne kulturne produkcije, pride nasproti kritiška stroka. Tule je le nekaj utrinkov iz kritiškega prostora v zadnjem tednu: Diana Pungeršič je za revijo Sodobnost recenzirala esejistično zbirko Boštjana Narata Podaja v prazno; Vid Lendar se je za Dnevnik sprehodil skozi razstavo Pygmalion v Jakopičevi galeriji; Miša Gams je za MMC obravnavala Paradiž, drugo pesniško zbirko Petre Bauman; Klara Drnovšek Solina je za portal Kriterij.si pisala o performansu Jana RozmanaMEMEMEME; Tine Vučko se je za revijo NovaMuska odpravil na tretji koncert Modrega abonmaja Orkestra Slovenske filharmonije; v Filmskem kotičku so si ogledali film The Irishman, v katerem glavne vloge zasedajo Robert DeNiro, Al Pacino in Joe Pesci. Upamo, da bo tudi slednjim trem dodatna recenzija vsaj malo pomagala pri podaljševanju statusa samozaposlenega v kulturi.

Kritike oziroma recenzije se, seveda, kopičijo na Kulturniku. 

Če vašega najljubšega kritiškega portala še nimamo med viri, a bi si želeli, da bi ga imeli, nam to lahko sporočite na urednik@kulturnik.si.

Na portalu Culture.si se je v desetih letih nabral zajeten arhiv podatkov o gostovanjih in številnih vabilih našim ustvarjalcem na mednarodne festivale. Na spisku več kot šestdesetih plesnih festivalov vidimo ducat plesnih festivalov na Hrvaškem, na katerih so gostovali plesne umetnice in umetniki iz Slovenije: povezave z dinamično zagrebško plesno sceno so očitno v razmahu, nekaj plesnih festivalov pa je tudi v Dalmaciji. Seveda pa so tukaj tudi druge, bolj oddaljene destinacije: producenta Flota in PTL sta poslala plesni tandem Žigan Krajnčan–Gašper Kunšek s predstavo Alien Express tako v Brazilijo kot v Kamerun. Zasledovalci sreče (EnKnapGroup in NTO) so gostovali ne le v desetih evropskih mestih, ampak tudi na festivalih v Hong Kongu in na Japonskem. Edward Clug je z deli Stabat Mater & Posvetitev pomladi gostoval na festivalu Cervantino v Guanajuato v Mehiki.

Seveda plešemo v mednarodnem prostoru tudi prav zdaj in v prihodnje. V decembru 2019 se Matija Ferlin predstavlja v Varaždinu, v januarju 2020 pa v Kataniji nastopa Milan Tomašik. Medtem ko je en del baletnega ansambla SNG Maribor prejšnji teden v londonskem Coliseumu dvakrat predstavil Radio & Juliet koreografa Edwarda Cluga, je drugi del ekipe SNG Maribor, v sodelovanju z Gledališčem Koper, v Hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu izvedel koreografijo Gaja ŽmavcaPeter in volk.

Naj vas opozorimo na gostovanje dveh perspektivnih koreografij, Ane Cvelfar in Kaje Vajdetič, na festivalu Jerusalem International Dance Week v Plesnem centru Macha Shalema v Jeruzalemu. Gostovanje je finančno podprlo Veleposlaništvo RS v Tel Avivu. Avtoricama želimo uspešno delo.

S 1. decembrom se je v ljubljanskem Cankarjevem domu zaključil 35. Slovenski knjižni sejem, obenem pa je ob koncu preteklega meseca država znižala davek na knjige. Knjižna nebesa. Toda: kot navaja Andrej Blatnik v Dnevnikovem komentarju, si leposlovje bralci v polovici primerov izposodimo v knjižnici. Le štiri odstotke knjig kupimo v knjigarnah. Sejem tako morda deluje kot kataloška knjižna razstava.

Organizatorji so se letos, ob jubileju, sicer pohvalili z milijon prodanimi knjigami; če pa pomislimo, da je v 35. letih sejem obiskalo okrog 700.000 obiskovalcev in obiskovalk, dobimo na obiskovalca oziroma obiskovalko knjigo in pol. Da, res, je, kot kaže raziskava “Knjiga in bralci”: v Sloveniji je 50 odstotkov nebralcev.

35. Slovenski knjižni sejem je letos predstavil okrog 200 novih literarnih izdaj in ponudil okrog 300 dogodkov. Morda bi veljalo še vedno in znova in znova vendarle razmisliti o opomniku, ki ga je v lanskem letu podala pesnica in založnica Anja Golob: sodelovanje na Slovenskem knjižnem sejmu si mnoge založbe finančno težko privoščijo, stojnica namreč stane okrog 1300 evrov. Tako smo letos, denimo, pogrešali Aleph, založbo, ki nam kot po tekočem traku poklanja Jenkove nagrajence in nagrajenke.

Slovenski knjižni sejem ima seveda poleg širnega občinstva tudi precej medijske pozornosti, ki pa se z najrazličnejših koncev steka na Kulturnik. Tako si lahko na enem mestu preberete, kaj vse se je dogajalo letos, kakšni so bili komentarji, katere teme so bile odprte na vsakem izmed več sejemskih odrov itn.

Eurostatova publikacija Culture Statistics – Edition 2019 poroča, da uporabniki interneta med aktivno populacijo (16–74 let) v Sloveniji še vedno presegajo povprečje Evropske unije na področju rabe interneta za namene konzumiranja nekaterih segmentov kulture. Če se ustavimo le pri podatkih o rabi interneta za poslušanje glasbe (radio, streaming): povprečje za območje EU je 56 %, v Sloveniji pa 64 %.

V publikaciji prištevajo med kulturo tudi igranje igric, kar nam ni povsem jasno, a vendarle, rečemo lahko, da v Sloveniji internet za igranje igric uporablja 7 odstotnih točk manj uporabnikov interneta kot v celotni EU. Sklep je lahko naslednji: Princip Kruha in iger! očitno v Sloveniji ne deluje – morda bi deloval princip: Kruha! –, gotovo pa dostopnost glasbe, kar omogoča internet, v tem prostoru igra pomembno vlogo. Več statističnih podatkov o infomacijski družbi najdete na spletnih straneh Eurostata, pa tudi na Statističnem uradu RS.  

Vir: Eurostat

Leto 2019 odhaja z izkupičkom 187 festivalov; od tega jih je bilo kar 70 glasbenih, 22 filmskih, 12 literarnih. Koledarsko “arhitekturo” je izrisal Culture.si.
 
Še vedno je največja gostota festivalov v poletnih mesecih, od sredine junija do sredine septembra, od tega največ glasbenih, daleč najmanj pa literarnih. Literarni festivali so tudi sicer daleč najredkeje zastopani v celokupni slovenski festivalski zgodbi, in če pomislimo, da so odrasli Slovenci – po podatkih raziskave “Spretnosti odraslih PIAAC 2016”, največje mednarodne raziskave o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom – pod povprečjem držav OECD v besedilnih spretnostih ter pri reševanju nalog v zahtevnih tehnoloških oziroma digitalnih okoljih, da ima vsak četrti odrasli v Sloveniji manjše besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov in težko razume celo preprosta besedila, več kot 400.000 odraslih pa dosega komaj spodnji prag spretnosti, nadalje, da ima enak delež prebivalcev Slovenije težave tudi z matematično pismenostjo in da se je Slovenija med vsemi sodelujočimi evropskimi državami znašla skoraj na dnu, v družbi s Španijo in Grčijo, potem je morda čas za razmislek (tudi) o morebitnih korelacijah med temi podatki in gostoto literarnih festivalov.
 
Pozor, na Kulturniku smo začeli zbirati datume, zidake za infografike 2020: U3 in BIO premoščata skok v 2020, v januarju se priključijo Bobri, BUMfest in Festival evropskega in mediteranskega filma. Rast festivalov lahko spremljate na interaktivni infografiki Festivali v Sloveniji na Culture.si, prav tako tudi v pregledu dogodkov na Kulturniku.
 
V kolikor veste za festival, ki ga v podatkovnih bazah še nimamo, vas vabimo, da nas o tem obvestite na urednik@kulturnik.si, mi pa držimo pesti za nove edicije festivalov.

Avgusta in septembra 2019 je v sklopu tekmovanja-maratona Spoznaj sodobno umetnost, ki sta ga izvedli ruski muzej sodobne umetnosti Garaž (Moskva) in Wikimedia RU, potekalo intenzivno pisanje člankov o mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo. Največ člankov je napisal rusko-švicarski kemik Roman Balabin (Univerza v Heidelbergu, Univerza v Göttingenu), prav on pa je napisal tudi 11 člankov o organizacijah v Sloveniji, med njimi Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani, Umetnostna galerija Maribor, Multimedijski center Kibla, Mestna galerija Nova Gorica in Galerija Murska Sobota. Avtor se je za vir informacij najpogosteje naslanjal na Culture.si, ki ima v bazi več kot 250 člankov o področju vizualnih umetnosti.

Infografika festivalov na portalu Culture.si omogoča vpogled v tematsko osrediščanje  festivalov v različnih obdobjih posameznega leta. Tako lahko, denimo, v zadnjem trimesečju praviloma vidimo gosto tkanje festivalskih dogodkov na področju dizajna.

V Sloveniji to jesen potekajo: Mesec oblikovanja, 9. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, pred vrati pa je že 26. BIO.

Poglejmo še infografiko Culture from Slovenia Worldwide na področju oblikovanja: Tanja Pak se je udeležila Tedna stekla v Benetkah, oblikovalci iz kolektiva OLoOP Design so se s projektom Ženske, ki vezejo pripovedi udeležili festivala Vienna Design Week 2019, Neža Žehelj pa je v portugalskem Portu sodelovala na mednarodni skupinski razstavi nakita Collectiva Meeting. Kje vse v tujini gostujejo oblikovalke in oblikovalci (pa tudi druge umetnice in umetniki) najdete v naši bazi gostovanj na Culture.si.

V sodelovanju s producenti na področju kulture v Sloveniji se spletna baza kulturnih dogodkov in novic vztrajno polni. Opozoriti gre sicer, da se vse premalo producentov zaveda, kako nujna je spletna prisotnost, in sicer takšna, ki ne polaga vseh upov v platforme, kot je Facebook, temveč se gradi na avtonomnih spletnih straneh.

Na Kulturniku toplo pozdravljamo nove vire, tokrat pa izpostavljamo naslednje tri:
Carpe artem je cikel dogodkov, ki, kot povedo organizatorji, “ponuja mestu in širši regiji ne le količinsko dopolnitev deficitarne koncertne ponudbe, temveč programsko zaokrožene koncerte, na katerih se predstavijo glasbeniki, ki umetniško delujejo v Mariboru in Sloveniji, ter gostje glasbenice in glasbeniki, ki so se uspešno uveljavili na evropskih koncertnih odrih.” Novice in dogodke cikla Carpe artem sedaj najdete tudi na Kulturniku.

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, katerega začetki segajo v leto 1893, se danes osredotoča na arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, etnologijo, ob stalnih zbirkah pa redno postavljajo razstave nekoliko bolj kratkoročnega značaja, a zato dolgoročnega pomena. Spremljajte jih na Kulturniku.

Impro Liga (Društvo za kulturo in izobraževanje  IMPRO) že četrt stoletja predstavlja jedro improvizacijskega gledališča v Sloveniji. Vsako leto se v sklopu njihovega delovanja zgodi državno tekmovanje gledaliških impro skupin. Letošnjo sezono so otvorili z dogodkom Impro liga: Olimpijske igre, kako jo bodo nadaljevali, pa spremljajte na Kulturniku. Prav tako lahko na Kulturniku pozdravljamo šolsko impro ligo.