24. maja je v prostorih SIGIC-a v sklopu festivala Druga godba potekala okrogla na temo varstva sluha, na kateri smo sodelovali Boštjan Simon (Zavod TINITUS, glasbenik), prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak (direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela), dr. Branka Geczy (specialistka ORL), Teja Pahor Moder (Zveza gluhih in naglušnih), Matej Gobec (oblikovalec zvoka) in moja malenkost.
Novoustanovljeni Zavod Tinitus, ki ga vodi Boštjan Simon, je prevzel pobudo, da se začnemo o tinitusu pogovarjati vsi, od zdravstvene in pedagoške stroke do glasbene skupnosti in političnih odločevalcev. Nenazadnje je opozarjanje na poškodbe in varstvo sluha, tako kot opozarjanje na debelost, spolno prenosljive bolezni ter razne odvisnosti, del agende javnega zdravja.
Prav o tem, bolj specifično o varovanju sluha na glasbenih prireditvah, smo debatirali z nekaterimi najvidnejšimi strokovnjakinjami in strokovnjaki na tem področju. Rdeča nit pogovora je bila potreba po promociji varnejše kulture poslušanja, iskanje možnih ukrepov za zaščito sluha pred prekomernimi zvočnimi obremenitvami na glasbenih prireditvah in nasploh ozaveščanje splošne javnosti, ki ostaja zaskrbljujoče neinformirana. Predvsem pa je bil v središču debate tinitus, strokovno poimenovanje za šumenje, piskanje, ropotanje in druge zvoke v enem ali obeh ušesih.
Kakor je v prispevku za portal Sinapsa zapisala dr. med. Manja Hribar, tinitus izhaja iz »latinske besede tinnītus, ki pomeni zvonjenje in predstavlja ‘fantomski zvok’, ki ga posameznik zaznava v ušesih (enem ali obeh) ali difuzno v glavi, v odsotnosti realnega zvoka v okolici. Z njim se vsakodnevno spopadajo milijoni ljudi po svetu in nekaterim lahko močno spremeni kvaliteto življenja«.
Tinitus predstavlja strah in trepet vsakega glasbenika, producenta, didžeja, tonskega mojstra, zvočnega inženirja, glasbenega novinarja, muzikologa, dirigenta in vseh drugih poklicev, ki si kruh služijo s sluhom. Čeprav gre za relativno pogost pojav, tako med glasbeniki in glasbenimi profesionalci kot ljudmi, ki delujejo oziroma so delali v hrupnih delovnih okoljih, ostaja tinitus, ki ga imenujejo tudi glasba možganov, še naprej precej skrivnostno zdravstveno stanje, o katerem je v splošni javnosti znanega relativno malo. Zdi se, da se je, vsaj do nedavnega, vsak posameznik s tem soočal po svojih močeh, nekateri s samoizobraževanjem, drugi z raznimi poskusi eksperimentalnih terapij, tretji z uradno medicino. Zdravila za tinitus za zdaj še ne poznamo.
Večina ljudi izkusi le kratkotrajni tinitus, študija iz leta 2022, ki je bila objavljena v znanstvenem časopisu JAMA Neurology, pa je pokazala, da ima danes kronični tinitus okoli 740 milijonov ali kar 14% svetovne populacije (v Slovenij se ta ocena giblje okoli 300.000 ljudi). Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija v lanskem poročilu opozorila, da je 1,1 milijarde mladih, starih med 12 in 35 let, ogroženih zaradi okvare sluha, predvsem zaradi pretirane izpostavljenosti hrupu, od poslušanja glasne glasbe na slušalke in koncertov do športnih dogodkov, glasnih kino projekcij, uporabe pirotehničnih sredstev ipd. Doživljanje in vpliv tinitusa na kvaliteto življenja variira med posamezniki. Velika večina živi normalno, nekaterim onemogoča vsakodnevne dejavnosti, najbolj prizadeti pa se zaradi čustvenih in fizičnih obremenitev v najhujših primerih celo zatečejo k samomoru. Glavni simptomi so nespečnost, težave pri koncentraciji, učenju in delu, slabše slušno razumevanje, povišan krvni tlak, poslabšanje psihičnega stanja in povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Obstajajo različne vrste tinitusa, ki jih medicina v zadnjih letih aktivno preučuje, glavni vzroki zanj pa so akustične travme, poškodbe glave, eksplozije, poškodbe vratu, vnetja ušes, stres itd. Vendar stroka priznava, da smo na tem področju še v embrionalni fazi in da bo zaradi vse bolj hrupnega sveta, v katerem živimo, potrebnih še veliko študij in raziskav.
Vabljeni tudi k branju novega prispevka o Zavodu Tinitus na portalu Culture.si.
Foto: Nika Hölcl Praper
Categories