V Benetkah letos že osemnajstič poteka mednarodna arhitekturna razstava, sicer bolj poznana kot arhitekturni bienale. Slednji se v dvoletnih ciklih izmenjuje z umetnostnim bienalom, oba dogodka pa sodita pod mednarodno uveljavljen in prepoznan Beneški bienale. Razstava se je otvorila 20. maja in bo na ogled vse do 26. novembra 2023.
Letošnja tema arhitekturnega bienala je Laboratorij prihodnosti, ki jo je izbrala šele četrta kuratorka v zgodovini bienala, arhitektka, pedagoginja in pisateljica Lesley Lokko. Ob otvoritvi razstave za javnost je vedno podeljena tudi nagrada Zlati lev, ki jo je letos za življenjske dosežke prejel Demas Nwoko, nigerijski umetnik, oblikovalec in arhitekt.
Na 18. arhitekturnem bienalu se s postavitvijo na temo energetske učinkovitosti arhitekture predstavlja tudi Slovenija. Na javnem pozivu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje sta bili izbrani skupini arhitektov mlajše generacije. V sklopu birojev Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti so v konceptualizaciji paviljonske postavitve tako sodelovali Maša Mertelj, Matic Vrabič, Eva Gusel, Anja Vidic in Jure Grohar. Projekt, ki je na ogled v glavnem razstaviščnem prostoru Arzenalu, nosi naslov +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture.
Avtorice in avtorji se znotraj tematike energetske učinkovitosti stavb obračajo k preteklosti, kjer so energetske zahteve bile že vključene v samo konceptualno zasnovo arhitekture in tako od nje tudi neločljive. Delitev na energetsko učinkovite in neučinkovite stavbe, označijo kot stvar sodobnosti. Dandanes se namreč soočamo z gradnjo, ki termin energetske učinkovitosti dojema v okviru minimalnih zadostitev tehničnim pogojem, določenih z zakonodajo. Linija najmanjšega odpora pa v prihodnosti, v kateri bodo energetske krize stalnica, preprosto ne bo učinkovita, s svojim projektom poudarjajo avtorji.
Slovenski paviljon tako v okviru mednarodnega sodelovanja ter raziskovanja teme s pomočjo različnih strokovnjakov predstavlja primere sodobnih bivalnih objektov vernakularne arhitekture v Evropi. Izraz vernakularna arhitektura je sicer že ustaljen v arhitekturni stroki, vendar pa je splošni javnosti njegov točen pomen zavit v tančice nejasnosti. Projekt ga uporablja v kontekstu iskanja konceptualne spojenosti med samo arhitekturo in razmišljanjem o energetskih faktorjih obdajajočega okolja in ne kot nostalgično pogledovanje ali idealiziranje preteklosti.
K projektu je bilo povabljenih kar petdeset skupin arhitektov iz cele Evrope, ki so prispevali lokalne primere tovrstne arhitekture. Tekom trajanja bienala pa bo izšla še publikacija o projektu ter se izvedla medresorska konferenca v Ljubljani, ki bo prepletala zorne kote gospodarstva, znanosti in kulture na izbrano tematiko.
Avtor fotografije: Matjaž Mirt
