Kaj za kulturo in umetnost pomeni selitev vsebin in dogodkov na splet? Kako se spreminjata javnost in javno, kako pogled in posluh, kako prostor? Ali je bila scena pripravljena na nenaden prehod iz fizičnega v virtualni prostor, ki so ga izzvali koronski ukrepi? Kaj je in kaj bi lahko bilo? O vsem tem in še čem skozi perspektive umetnic in umetnikov ter premišljevalcev in premišljevalk sodobnosti. Od 7. decembra do neznanega datuma konca. Vsak dan ena video-kolumna. Program izbira za vas in nas urednica portala Kulturnik.si Nina Dragičević.
1/ dr. MARINA GRŽINIĆ, filozofinja in umetnica
Prof. dr. Marina Gržinić, filozofinja, teoretičarka, umetnica, raziskovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, v pogovoru z Jernejem Medenom (Radio Študent): O širjenju vednosti, kot ga je omogočil internet. O zadržanosti filozofov do socialnih omrežij. O digitalni podobi in rasistični podobi. O digitalnem kot moči arhiviranja trenutnosti. “Dovolj je bilo tega, da mislimo samo v nasprotju. Moramo razmišljati, v bistvu, v veliko večji širini in odprtosti, ki pa ne sme biti samo neka prazna gesta, ampak vedno radikalno politična.”
2/ ŠPELA TROŠT, producentka (Zavod Sploh)
S kakšnimi spremembami se kulturniško producentstvo srečuje ob soočenju z nastalimi razmerimi, kakšne so transformacije delovnega fokusa, kaj vse to pomeni za javnosti in kaj pravzaprav pomeni biti producent zdaj? Kje smo, kaj nas čaka, nas sploh kaj čaka, kako bi lahko bilo, bi lahko bilo?
Špela Trošt je vodja produkcije in umetniška vodja za uprizoritvene umetnosti pri zavodu Sploh, zavodu za umetniško produkcijo in založništvo. V okviru Sploha je soustvarila več kot 50 projektov: glasbenih serij, festivalov, performansov, intermedijskih produkcij, glasbenih zgoščenk in delavnic.
3/ ddr. ALJOŠA PUŽAR, kulturolog
O t. i. novih realnostih in poskusih vračanja v neke prejšnje ali pač bodoče realnosti. O spremembah kulture v dobi tehnoloških sprememb in divjih družbenih dinamik, o solidarnostni drži, nujnosti izogibanja strahu in dekolonizaciji skrbi.
4/ ALENKA PIRMAN, umetnica in doktorandka heritologije
Alenka Pirman, umetnica in doktorandka heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, o entuziazmu muzejskih delavcev v času pomladnega zaprtja javnega življenja, občinstvu, 360-stopinjski tehniki, dveh-treh slabih črnobelih fotografijah in ključnem vprašanju: kako to, da so galerije in muzeji sploh zaprti?
Video-kolumna je na sporedu 10. decembra, od 19. ure dalje. Ker na internetu si lahko skoz.
5/ LUKA ZAGORIČNIK, premišljevalec zvoka in glasbe
Zvok od nikoder, zvok povsod, koncerti od doma, doma na koncertih. Kaj se zgodi z glasbo v digitalni sferi? Je samo ena od informacij, jo je mogoče preprosto prenesti iz fizičnega prostora?
Video-kolumna je na sporedu 11. decembra, od 19. ure pa približno do večnosti.
6/ LEV PREDAN KOWARSKI, direktor fotografije (Filmoteka, BSF)
Kako se s prelivanjem filmskih vsebin spreminjajo navade gledalk in gledalcev? Ali je mogoče film preprosto objaviti na spletu, ne le z vidika zaslužka, ampak učinka na družbo? Kaj pomeni kino dvorana za filmskega ustvarjalca ali ustvarjalko?
Video-kolumna bo na sporedu 12. decembra, od 19. ure pa dokler nese.
7/ IRENA TOMAŽIN, vokalistka, zvočna umetnica
Glas: iz telesa se preriva v virtualnost. Mora se preriniti, sicer ga ni. Kakšne so njegove možnosti tam? Gre telo z glasom ali ostane v zasebnosti? Kaj za umetnico in umetnika, ki delujeta predvsem z glasom in predvsem na odru, pomeni, če odra ni? Kako je z glasom, ko zaslon zmrzne? Ali glas takrat zmrzne?
Video-kolumna bo na sporedu 13. decembra, od 19. ure dalje.
8/ dr. SANDRA BAŠIĆ HRVATIN, strokovnjakinja za medije
Mediji v času korone. Neodvisnost medijev. Socialna omrežja kot center vsakdanjega (proto)političnega govora – sprostitev ali katalizator frustracije? Majhni upori, veliki učinki.
Video-kolumna bo na sporedu 14. decembra, od 19. ure dalje.
9/ IDA HIRŠENFELDER, arhivistka (Mrežni muzej)
Karantene so povzročile izjemen porast vsebin na spletu. Preveč? Ravno prav? Premalo? Za seboj bomo pustili ogromno dokumentov. Vstopi vprašanje pomnjenja trenutnosti. Vprašanje digitalnih arhivov. Pa vprašanje ‘digitalnega ogljikovega odtisa’. Bomo vse nove informacije sploh utegnili použiti? Kje pa bodo?
Video-kolumna bo na sporedu 15. decembra, od 19. ure in shranjena za vedno.
10/ PETRA STRAHOVNIK, skladateljica
Verjetno obstaja še kar močno zakoreninjena podoba skladatelja in skladatelja (najpogosteje samo skladatelja, kakopak): sedi v svojem kabinetu, morda ima tam klavir … in piše. Njegovo delo se nekega dne pojavi na odru. Toda, ali prenos zvočnoumetniških vsebin na splet res ne vpliva na skladateljičino osebo in njen ali njegov skladateljski proces? Ali se bodo z nastalimi razmerami spreminjale komponistične prakse? Kako se spreminja poslušalska izkušnja – glasba izven dvorane, pred zaslonom …? Ali je internet za glasbo “dober” ali pa je tveganje, da se tam, v neskončnih številih posnetkov, izgubi?
Video-kolumna bo na sporedu 16. decembra, od 19. ure dalje.
11/ MATJAŽ ZOREC, odgovorni urednik Radia Študent
Ali je z zaprtjem javnega življenja radio prenehal biti ‘le’ pohištvo, ozadje, nekaj, kar brenči tam nekje? Ali je radio zdaj pravzaprav zmagal? Kakšni pa so pogoji radijskega dela, ki zahteva letanje od ene do druge redakcije, v času, ko je letanje možno predvsem v okvirih zasebnosti?
Video-kolumna bo na sporedu 17. decembra, od 19. ure dalje.
12/ DEJAN KOBAN, pesnik
Literarnih dogodkov, ki so predstavljali levji delež kulturne produkcije v tukajšnjem prostoru, ni. Hvala lepa in nasvidenje. Toda ne, literatura in morda zlasti poezija sta se pretočili v spletno sfero. Literarci, za katere je prej bil značilen divji, štafetni tempo šibanja pesnic in pesnikov gor in dol po odru, so se zdaj mogoče lahko umirili. Poezija še vedno je in zdaj je lahko povsod. Če se seveda klikne nanjo. Klikniti na poezijo?
Video-kolumna bo na sporedu 18. decembra, od 19. ure pa približno toliko časa, kolikor traja, da na glas prebereš Dantejeva potovanja po krogih pekla
13/ dr. ANDREJ BLATNIK, urednik, pisatelj, profesor
Zakaj bi se sploh ukvarjali z e-založništvom? Kaj je e-knjiga oziroma v čem se bistveno razlikuje od tiskane knjige? Ali e-knjiga predstavlja možnost radikalne demokratičnosti dostopnosti literature? Kako debata o e-knjigah odpira širšo debato o bralni kulturi, dostopnosti knjig, založniški politiki? Kako se spreminja knjižna potrošnja v času korone? Zdi se, da se je, tako kot na številnih drugih področjih, tudi tu izbistril problem, da pristop k založništvu in prodaji knjig počiva na napačnih temeljih. Z dr. Blatnikom se je pogovarjala Ana Reberc (Radio Študent).
Video-kolumna bo na sporedu 19. decembra, od 19. ure dalje in vsaj toliko časa, kolikor traja, da se na pamet naučiš ustavo.
14/ Vid Bešter, urednik kulturne redakcije Radia Študent
Novinarstvo, ki pokriva kulturniško in umetniško produkcijo, je pomembna vez med ustvarjalci in ustvarjalkami ter javnostjo. Kako se torej odziva na pretakanje kulturniških vsebin na splet?
Video-kolumna bo na sporedu 20. decembra, od 19. ure pa približno do večnosti.
15/
TBA
Video-kolumna bo na sporedu 21. decembra, od 19. ure dalje, v teoriji pa seveda lahko tudi za zmeraj.
Serijalko NALOŽ! pripravlja uredništvo portala Kulturnik.si na društvu Ljudmila. Info: urednik@kulturnik.si. Imamo tudi stacionarni telefon, a ga v uredništvu ne znamo uporabljati (#milenijci).
Vsi tu objavljeni prispevki za video serijalko NALOŽ! se, skupaj z ostalimi videi društva Ljudmila, nahajajo na Youtubu. Za zmerom. Oziroma dokler pač vse skupaj ne razpade. Saj ne bo. Najbrž.
Kao nasvet: Naročite se na Kulturnikov Mesečnik, kjer za vas spremljamo, kaj se dogaja, kaj se je že zgodilo in kaj se utegne zgoditi na področju kulture v Sloveniji ter njenih odvodih v mednarodni prostor.