Ob vsakodnevnem izpostavljanju domačega glasbenega dogajanja pogosto pozabljamo, da slovenska glasba redno odmeva tudi onstran domačih meja, in to ne zgolj v času trenutno aktualne Evrovizije. V mislih nimam zgolj raznih že dolgo mednarodno uveljavljenih imen, temveč tudi številne manj znane, vzhajajoče, neuveljavljene, a mednarodno vse prepoznavnejše glasbenice in glasbenike, ki svojo glasbo neutrudno predstavljajo na evropskih in svetovnih koncertnih prizoriščih. Nemalokrat so prav doma »spregledane« glasbenice in glasbeniki tisti, ki imajo v tujini tudi dvakrat ali trikrat več poslušalcev kot nekatera najbolj popularna imena na slovenski pop sceni. Tu bi posebej izpostavil mednarodno prepoznavne slam metalce Within Destruction, pop izvajalko in prejemnico nagrade Music Moves Europe July Jones in mladega predstavnika avtohtone hyperpop scene Nomarka.
Zdi se, da še naprej obstaja nekakšna dihotomija med tistimi, ki uspehe doživljajo doma, in tistimi, ki svojo kariero razvijajo s fokusom na tuje glasbene trge. Kliše, da te mora najprej priznati tujina, da te bodo opazili tudi doma, ima žal še naprej veliko težo. Prav zato je nujno opozarjati na aktivnosti slovenskih glasbenic in glasbenikov, ki so vpeti v mednarodne glasbene tokove. V zadnjih dveh mesecih smo zabeležili kar nekaj odmevnih gostovanj. V veliko pomoč pri pregledu stanja na tem področju sta arhiv mednarodnih gostovanj portala Culture.si in podstran Tours na portalu Music Slovenia, ki prinašata podatke o gostovanjih slovenskih glasbenih ustvarjalcev v tujini. Portal, ki ga upravlja SIGIC (Slovenski glasbenoinformacijski center), je namenjen predstavitvi slovenske glasbe in glasbenikov domači ter mednarodni javnosti. Njihov cilj je »vzpostavljati povezave med različnimi deležniki slovenskih glasbenih scen in spodbujati njihovo nacionalno in mednarodno sodelovanje za krepitev vidnosti in uveljavljenosti slovenske glasbe na svetovni ravni«.
V aprilu in maju so na portalu zabeležili 75 gostovanj, seveda pa to nikakor ne vključuje vseh dogodkov. Sklepamo lahko, da jih je bilo še več, in upamo, da se bo pokrivanje mednarodnih glasbenih gostovanj v prihodnosti še izboljšalo, saj so statistike na tem področju izredno uporabne za analizo stanja na domači sceni. Statistike za zadnja dva meseca ne prinašajo presenečenj, četudi se zdi nenavadno, da med destinacijami ni nekdanjih držav bivše Jugoslavije, posebej Hrvaške in Srbije. Največ koncertov je bilo v Nemčiji (30), sledijo Avstrija (11) in Švica (5), izven EU pa je bilo pričakovano največ gostovanj v Veliki Britaniji (9) in ZDA (9 dogodkov). V zadnjih dveh mesecih je v tujini gostovalo (vsaj) 21 glasbenih skupin oz. glasbenikov. Poleg znanih imen, kot so Laibach, Sašo Avsenik and his Oberkrainer, Umek, Gramatik, Jure Tori, Within Destruction in Širom, ki aktivno nastopajo po vsem svetu, je vredno izpostaviti predvsem novinke in novince.
V tujini se je nedavno mudil elektronski jazz trio Etceteral, ki je pri cenjeni ljubljanski založbi Glitterbeat lani izdal ploščo Rhizome, synthpop zasedba TORUL, ki ima močno fenovsko bazo predvsem v Nemčiji, mariborsko-kamniška DJ naveza RotorMotor, ki počasi osvaja srednjeevropska plesišča, in idrijski didžej in producent Eliaz, ki ima v tujini zvesto bazo poslušalcev. Nujno gre izpostaviti tudi slovensko-hrvaški pop soul dvojec freekind., elektroakustični slovensko-nemški trio Lilamors, black metalce Ater Era, inde rock zasedbo Lelee, stoner rockerje Omega Sun in obalne novodobne jazz muzikante Pantaloons.
Ena ključnih posledic korona krize, ki je močno vplivala na glasbeno industrijo, je občutno povečanje produkcijskih stroškov mednarodnih turnej, kar je številnim glasbenikom onemogočilo nastopanje v tujini. Prav zato bi na tem področju želeli v prihodnosti videti več podpore s strani dnevne politike, kot je to značilno za nekatere druge evropske države, denimo sosednjo Avstrijo, ki s pisarno Austrian Music Export in agencijo Music Austria aktivno doprinaša k prepoznavnosti njihove glasbene scene. Slovenska kulturna politika na tem področju še naprej zaostaja za Evropo. Jasno je, da Slovenija potrebuje glasbeno izvozno pisarno, ki bo domačim glasbenim ustvarjalkam in ustvarjalcem pomagala pri organizaciji in koordinaciji mednarodnih turnej, tako finančno kot logistično. V tujini imamo za to številne uporabne modele, ki bi jih lahko aplicirali na naš glasbeni trg. Svoj »export office« so pred kratkim nenazadnje dobili tudi Hrvati (We Move Music Croatia) in Srbi (Serbia Creates).
Foto: Kapa Records
Categories
Mednarodna glasbena gostovanja
