O umetniških rezidencah, ki jih slovenskih umetnikom in umetnicam ponuja Ministrstvo za kulturo in aktualnem razpisu za rezidenčna bivanja v prihodnjem letu, smo na Kulturniku že pisali. Rezidence so namenjene enomesečnemu bivanju ustvarjalcev v tujem mestu. S tem se krepi mednarodna prepoznavnost slovenske kulture. Rezidenčni program se izvaja že od leta 1998, zadnje desetletje pa so ponujena rezidenčna mesta New York, London, Berlin in Dunaj.
Mednarodno promocijo slovenske kulture podpirata tudi slovenska Kulturno-informacijska centra (SKICA) na Dunaju in v Berlinu. Njuna vloga katalizatorja mednarodnih sodelovanj in predstavitev naših ustvarjalcev širšemu občinstvu vključuje organizacijo razstav, simpozijev, koncertov, predstav, filmskih projekcij in podobnih povezovalnih aktivnosti na področjih literature, glasbe, gledališča, vizualnih umetnosti, filma ter arhitekture in oblikovanja. Objavljata tudi kratke predstavitve rezidentov na Dunaju in v Berlinu.
Dunajska SKICA je bila ustanovljena leta 2011 kot prva kulturna institucija Republike Slovenije v tujini. Ideja je nastala v sodelovanju med Ministrstvom za kulturo in Zunanjim ministrstvom RS. Center na Dunaju je bil ustanovljen z vizijo postati model in predhodnik za sledeče ustanove istega tipa. Tako je bila leta 2016 po njegovem vzoru ustanovljena SKICA v Berlinu. Kulturno-informacijska centra delujeta v prostorih Veleposlaništev Republike Slovenije na Dunaju in v Berlinu. Oba sta tudi aktivna člana mreže EUNIC (European Union National Institutes for Culture).
Obe delujoči SKICI stremita k povezovanju slovenskih in tujih kulturnih institucij ter posameznih ustvarjalcev ter ustvarjalk ter vzpodbujata oblike trajnejšega in kontinuiranega sodelovanja. V sodelovanjih želita podpirati nove trende v kulturi in umetnosti ter nagovarjati aktualne globalne teme. Sta posrednici in podpornici kreativnega mišljenja in inovativnosti ter se zavzemata za medkulturni dialog. Te ideje redno podpirata z bogatim programom, ki je objavljen na njunih spletnih straneh in sega tudi izven prostorov prestolnic, kjer sta centra sicer locirana. Ker se oba nahajata v nemško govorečem prostoru, je njun letošnji programski poudarek na prihajajočem Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Decentraliziranost je tudi sicer nadvse pomembna za širitev slovenske kulture in hvalevredna, glede na omejeno količino finančnih sredstev, s katerima operirata trenutno vodji centrov; Aljaž Arih na Dunaju in Saša Šavel Burkart v Berlinu. Oba centra sta financirana iz proračunskih sredstev. Za posamično SKICO je predvidenih 85.000 eurov programskih sredstev. Vsota sicer zadostuje za redno delovanje, a po besedah Ariha, objavljenih v članku STA, ne pokriva večjih projektov. Zanje je potrebno pridobiti dodatna sredstva Ministrstva za kulturo.
Čeprav sta se obe ustanovi pokazali kot izjemno uspešni pri izvajanju njune vizije, ki je pomembna za premišljeno promocijo ne le slovenske kulture, temveč tudi kulturne diplomacije, novega kulturnega centra v kateri izmed evropskih ali svetovnih prestolnic, zaenkrat še ni na obzorju.
Fotografija: David Visnjic, Picasa