Category Archives: Kulturnik.si

Novosti na spletišču Kulturnik.si.

O spletu s producenti: festival in društvo Mesto žensk

CoW_logo_colour

Kmalu po 24. izvedbi mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk smo k pogovoru povabili umetniško vodjo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk Tejo Reba. V pogovoru smo se osredotočili na spletno komuniciranje društva oziroma festivalskega programa, o žal zamrli platformi COWeb, arhiviranju in priložnostih, ki jih za to ponuja splet.

Teja Reba je od leta 2016 umetniška vodja festivala Mesto žensk. Že več kot deset let profesionalno deluje na polju uprizoritvenih umetnosti kot koreografinja, performerka, plesalka in režiserka. Če kaj, jo zaznamuje žar – ob njenem umetniškem delu, kot aktivistko in kot osebo, ki želi enakopravno obravnavo vseh ljudi.

Zdravo Teja, morda je na mestu za bralce vstaviti opombo, da sva v preteklosti sodelovala, ter da sem pri uresničevanju komunikacijskih strategij društva med letoma 2012 in 2016 tudi sam aktivno sodeloval. Eden izmed izzivov v tem pred-#MeToo obdobjem je bilo tudi pri sicer še nenagovorjenih javnostih vzbuditi zanimanje in zavest, da društvo in festival odpirata vprašanja, ki se tičejo nas vseh. Zanima me, kakšno vlogo ima za vas kot društvo ter kot producente festivala spletno komuniciranje? Kje vidite omejitve, pasti, kaj po vašem mnenju “deluje” in po čem prepoznate uspešnost spletnega komuniciranja? Kakšno je razmerje med vloženimi sredstvi v spletno in “ne-spletno” oglaševanje?

TR: Pri vsakem komuniciranju je v ospredju poglavitno vprašanje: “Kaj je osrednja zgodba? Zakaj je ta zgodba pomembna? Kakšne vrednote nosi?” Mesto žensk je edinstven fenomen v evropskem prostoru in ga danes vsekakor lahko podajamo kot primer dobre prakse. Zaradi izjemno omejenih sredstev je delovanje bilo fragmentarno, zgodba Mesta žensk v mednarodnem kulturnem prostoru se je razživela od ust do ust. Da ne bo pomote, mislim, da je to velik adut. Mesto žensk so v svetu promovirale umetnice, gostje, teoretičarke, profesionalni kulturni sektor – festival ima v profesionalnem okolju sloves, umetnice se z našim delovanjem identificirajo in so počaščene, če pri nas nastopajo. To je izjemen dosežek za festival, ki operira z neprimerljivo nižjimi sredstvi, kot primerljiva platforma v tujini.

Ker so naše festivalske vsebine specifične, govorimo o angažiranih umetniških praksah, naš prostor pa je majhen, je prodor v širšo javnost zahteven proces. Tukaj po mojem ne moremo govoriti samo o komunikaciji festivalskih vsebin, temveč o akcijah, ki lahko odzvanjajo onkraj samega umetniškega konteksta. Te akcije so namenjene senzibilizaciji ljudi za vprašanja enakosti. Takšna je npr. kampanja #VsakDan8Marec, ki poteka okoli 8. marca, v zadnjih dveh letih je usmerjena predvsem v mlade (srednje šole), za katere pripravljamo interaktivne učne ure o feminizmu, enakosti in kontekstualiziramo manko prisotnosti ženskih likov, avtoric, pesnic, slikark v šolskih učnih načrtih. Ali pa Teden odprtih vrat, kjer predvsem študentsko populacijo popeljemo v zakulisje našega delovanja. Ogromno dela opravimo na terenu, to je velik angažma, ki terja svoj čas, vendar verjamem, da se vsebina bolj vtisne v spomin z dejanskim iz oči v oči. Mogoče to izhaja iz dejstva, da sem odrska oseba in prisegam na direktno izmenjavo in odrsko norost razdajanja. V sezoni 2017/2018 smo izvedle veliko predstavitev našega delovanja in vizije v Sloveniji in v tujini, gre tako za predstavitve novim ciljnim skupinam kot tistemu profesionalnemu sektorju, ki nas še ne pozna, dobršen del je namenjen tudi mreženju in pripravi novih mednarodnih projektov, kjer se naša zgodba organsko širi.

Sicer pa bi rekla, da so spletna, klasična, osebna komunikacija in mreženje sestavni del naše strategije v nekem uravnovešenem razmerju. Velik izziv nam predstavlja prenova spletne strani. Tukaj vidim res dober potencial, saj je naša, sicer okorela spletna stran pravi vsebinski in arhivski biser. Drugi izziv je kontinuiteta spletne komunikacije, saj se nam sodelavka_ec za PR in promocijo, pridruži le za festival. V pisarni smo tri osebe, ki skrbimo za program, produkcijo in administracijo, kar lahko prevedem v pomanjkanje resursov in kadra za sistematično in daljnosežno nadgradnjo obstoječega spletnega komuniciranja. Cilj: redna sodelavka. Novost so mesečniki, manjše celoletne akcije na spletnih omrežjih, redne novice in krovno trietapno plačano oglaševanje (teaser – trailer – event). Za letošnji festival smo do zdaj zabeležili 246 objav v medijih. Trenutno imamo na Facebooku malo več kot 7.000 sledilk_cev, kar je za nevladno organizacijo našega ranga kar fino število, cilj je 10.000 sledilk_cev v letu 2019, ko bomo praznovali 25. obletnico festivala.

V sklopu festivala Mesta žensk je dolgo let živel COWeb, namenjen kritiškemu pretresu dogodkov v sklopu festivala, kasneje tudi izobraževanju kritiških peres. Podoben princip delovanja je od lanskega leta zaživel tudi v obliki spletne platforme Kriterij, letos pa je Mesto žensk izdalo tudi refleksijo o lanskoletnem festivalu v obliki publikacije. Zanima me, ali ste morda razmišljale o obuditvi COWeba oziroma kakšni alternativi?

TR: Lani smo začeli s programom rezidenc, ki je namenjen spremljanju festivala tujim umetnicam, kuratoricam, piskam in spodbuja spoznavanje našega konteksta in refleksijo nanj. Ti vpogledi in zapisi so nam dragoceni, zanima nas raznovrstnost mnenj in doživljanj, s programom in publikacijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Publikacijo izdajamo v angleščini, primarno je namenjena mednarodni javnosti, izhaja pa tudi iz potrebe, da se “naše” umetnice dodatno izpostavi, saj opažamo izjemen manko v promociji slovenskih umetnic v tujini. In seveda vzpodbujanje feministične kritike in analize umetnosti. Ob naši načrtovani prenovi spletne strani bodo tudi te stvari malo bolj zaživele in imele svoj prostor. Spletna platforma Kriterij v produkciji zavoda Bunker je odličen projekt, ki zapolnjuje vrzel kritiške refleksije predstav, ki nastajajo na neodvisni sceni v okviru Stare mestne elektrarne. Prepričana sem, da bo Kriterij inspiracija za nadaljnje delo na tem področju. Mesto žensk pri refleksiji sicer sodeluje z različnimi strokovnimi iniciativami, odvisno od vsebine, tako smo letos sodelovali z Amfiteatrom in revijo Masko. Vsekakor je tvoje vprašanje spletnih platform pomembno za tiste, ki se že ukvarjajo s kritiko in teorijo.

Društvo Mesto žensk je eno izmed društev z najboljšim naborom arhivskega gradiva, arhiviranju so posebno pozornost namenile vse dosedanje ekipe. Prav tako je arhiviranje uprizoritvenih umetnosti eno izmed teoretskih osišč nedavnih festivalov. Kako v društvu pristopate k spletnemu arhiviranju ter kje vidite priložnosti, ki jih arhiviranju omogoča splet?

TR: Mesto žensk ima velik arhiv, na festivalu se je do sedaj predstavilo približno 1.000 umetnic z različnih koncev sveta. Tehnologija se je s časom spreminjala, stvari niso urejene in zabeležene. Odličen pregled najdemo na Vimeu, kjer društvo predstavlja trailerje vseh dogodkov z izjavami umetnic in avtoric, snemane od leta 2008, ko sta bili umetniški vodji Katja Kobolt in Dunja Kukovec. To je bila odlična ideja, ki jo nadaljujemo še danes. Izziv, ki smo se ga lotili, je popis vseh materialov in postopna digitalizacija starejših materialov. Ob tem tudi postopna montaža dogodkov, ki so bili v produkciji Mesta žensk, predstav naših umetnic in enkratnih dogodkov, festivalskih naročil, performansov ipd; dokumentacija obstaja, vendar v surovi obliki. V sodelovanju z MG+MSUM postopoma evidentiramo, digitaliziramo, obdelujemo in vnašamo materiale v repozitorij Mrežni muzej. Pripravili smo prvo spletno razstavo. Tako imenovane aktivacije arhiva načrtujemo tudi v prihodnje, v obliki kuratorskih selekcij na spletu, namenjenih najširši javnosti, pripravljamo tudi feministično kulturno umetnostno vzgojo, ki se navezuje na arhiv. Spletni projekt predstavlja več stvari, hrambo kulturne dediščine, možnosti razstavnih produkcij, predvsem pa zaklad za raziskovalne namene – v tej perspektivi bomo projekt predstavljali na umetnostnih akademijah in na humanističnih oddelkih drugih fakultet.

Družbena omrežja so za vse producente pomenila manjšo revolucijo v načinu komuniciranja z njihovimi javnostmi, mnogokrat tudi za ceno zanemarjanja lastne spletne infrastrukture. Mnoge spletne strani producentov služijo le kot informacijsko središče. Kako vi dojemate vaša spletišča in uporabo družbenih omrežij, dajete prednost slednjim ali je v ospredju uredniško delo na spletni strani?

TR: Uredniško delo na spletni strani nam je pomembno, je dvojezična, na njej so vse informacije, vse biografije, daljši opisi dogodkov, foto, video galerija in arhiv vseh dosedanjih festivalskih edicij. Kot že rečeno, spletno stran želimo strukturno in vizualno posodobiti, jo funkcionalizirati, bolje izpostaviti vsebine, izboljšati iskalnik, dodati povezave in kontekst, kjer človek lahko dela tudi kaj drugega kot se informira, recimo temu, da na njej pridobi neko izkušnjo. Razmišljamo o streamingih in online projektih. Družbena omrežja nam pomenijo nekaj čisto drugega, vzpostavljamo direktno, ciljno in hitrejšo komunikacijo z občinstvom, na katero se lahko vzajemno odzivamo in ki ima neko stopnjo viralnosti zaradi svoje horizontalne, instantne, klepetave dispozicije. Spletna stran je vsebina, družbena omrežja so buzz.

Vsi producenti s kilometrino in izkušnjami, ki jo imaš tudi sama, poznate najrazličnejše buzzwords, s katerimi ste se srečali pri svojem delu, od diskurza, zvočne krajine, režijske poetike, če navedemo samo nekatere zimzelene. Katere od teh “brenčavk” so tebi ostale v spominu in se nasmejiš ob zavedanju, kako prepogosto ste/si jih uporabljala?

TR: Projekt, neodvisna scena, mlada umetnica, mlada kritičarka, najbolj drzna ustvarjalka. Tiste performativne vsebine, ki preizprašujejo politične geste, katere strategije se umeščajo v ideloško paradigmo neoliberalnega diskurza, ki jih izhajajoč iz Foucaultove kritike oblasti in naslanjajoč se na konceptualno avtoreferencialnost avtorice, lahko razumemo kot poseg v samo družbeno tkivo. Problem “naših buzzwordov” pa je, da je v njih vedno vsaj delček resnice.

Pogovarjal se je Rok Avbar

Povezave:
Spletna stran Mesta žensk: www.cityofwomen.org
Video arhiv na Vimeo: https://vimeo.com/cityofwomen
Mrežni muzej/ Mesto žensk: http://mrezni-muzej.mg-lj.si/si/novice/34/premescanja-vezja/
Društvo Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_Association_for_Promotion_of_Women_in_Culture
Festival Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_International_Festival_of_Contemporary_Arts

Brenčavke, 2. del: PREIZPRAŠEVATI

V tokratnem postanku na časovnici brenčavk preizprašujemo brenčavko preizpraševanje. Povod za to je intervju z direktorico Kulturnega doma Nova Gorica Pavlo Jarc, ki pravi, da je »preizpraševanje« ena tistih, ki so ji ostale v spominu.

Sogovornica ugotavlja, da so se nekatere brenčavke kar “ugnezdile v naš jezik”; preizpraševanje je ena takšnih. Z gotovostjo lahko rečemo, da se uporablja že od leta 1998 – denimo v članku Delo, ki ga za primer navaja ZRC SAZU. Od kod pa pride? Pavla Jarc nam pove, da so brenčavke pogosto prenešene iz anglosaksonskih jezikov (tako tudi sama brenčavka). V še enem primeru spletnega slovarja knjižnega jezika najdemo primer iz prevoda knjige Amelie Jones Body Art (Prevod: prevod Aleksandra Rekar; Maska, 2004), kjer avtorica piše o umetnici, ki nekaj preizprašuje. Reče: she questions.

Pri tem gre za rabo glagola, ne samostalnika, izraža pa nekakšen dvom, saj izprašuje obstoječe, uveljavljeno itn. Čemu potem preizpraševati in ne izpraševati? Ali gre za ostrejše preizpraševanje, namenjenost dvomiti do konca in še dlje? Ali je preizpraševanje presežno, pretirano izpraševanje in tako že paranoja? Je preizpraševanje svojevrsten spektakel, ugovor v prostoru absolutnosti, totalne razsvetljenskosti, ki je začela nažirati samo sebe? Ali je torej v paniki, imenovani kultura laži, izpraševati čisto premalo in zahteva preizpraševanje? Morda. Ali pa ne. Vse to je potrebno preizprašati, ali pa vsaj izprašati – tako na teoretski ravni kot prek kakšnega performansa. Če ste se slučajno spraševali, o kateri brenčavki nameravamo govoriti prihodnjič.

> Preizpraševanje in flagranti na Kulturniku

Kulturnikovih petkrat top pet in enkrat top deset v 2017-2018

Kulturnik s polno paro obratuje že pet let. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali leta 2016, zato je čas za predpraznično inventuro iztekajoče se dveletke.* Ampak, pozor! Kulturnik zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke., v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi ugotovitvami.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (48 virov RSS)
  2. Gledališče (33 virov RSS)
  3. Glasba (56 virov RSS)
  4. Film (31 virov RSS)
  5. Dediščina (25 virov RSS)

Literatura med Kulturnikovimi uporabniki ostaja daleč najbolj priljubljena. Tudi gledališče ostaja na drugem mestu, glasba, film in dediščina pa so z lestvice izrinili fotografijo, vizualno umetnost in arhitekturo. Slednja so dejansko na spletu žal slabše zastopana.

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Mediji (40 virov RSS)
  2. Blogi (90 virov RSS)
  3. Kritike in recenzije (21 virov RSS)
  4. Podkasti (28 virov RSS)
  5. Tehnologija (11 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 40 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Mediji, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Mediji, Blogi, Gledališče ter Kritike in recenzije. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Notranjsko primorske novice
  4. Simboli polpretekle zgodovine
  5. Radio Študent
  6. Dnevnik
  7. Večer
  8. Mladina
  9. Misli (STA)
  10. Delo Ocene

Videti je bilo, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji, toda na vrhu že od samega začetka vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti z Notranjske). Da se notranjska kultura na spletu bolje znajde kot slovenska, je očitno tudi po odlični branosti lokalnih Notranjsko primorskih novic. Spravljivi fotoblog polpretekle zgodovine trenutno sicer miruje, je pa njegova dosedanja rednost objav uporabnike očitno prepričala, da so ga radi spremljali. Časopis Delo se bo z naših lestvic počasi poslovil, saj od prenove njihovega spletnega mesta v maju 2018 odgovornim brez uspeha pošiljamo prošnjo, naj ponovno uredijo RSS feed za kulturne vsebine.

Dogodki na hitro

Aprila 2018 so se na Kulturnik prenehale stekati napovedi prireditev, najavljene na Facebookovih straneh, zato se je narava podatkov, ki jih objavljamo, spremenila. Umanjkali so predvsem tisti manjši kulturni zavodi, društva, upravniki prizorišč ipd., ki so iz praktičnih razlogov v celoti preselili svoje najave na to družbeno omrežje. Na Ljudmili smo zato okrepili svetovanje in pomoč producentom, da uredijo strojno branje podatkov pri sebi in s tem ohranijo nadzor nad njimi. Poglejmo, kaj so uporabniki na Kulturniku najpogosteje iskali:

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

  1. Maribor
  2. Ljubljana
  3. Kranj
  4. Ptuj
  5. Tolmin

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri. Vsekakor zanimiv pokazatelj tudi za štiri slovenska mesta, ki bodo naslednje leto kandidirala za Evropsko kulturno prestolnico 2025.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. razstave
  3. za otroke
  4. gledališke predstave
  5. izobraževanje

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Arena Stožice
  3. Blunout 
  4. Cvetličarna
  5. Kulturni center Janeza Trdine

Izboljšava RSS feeda je največji kulturni center v državi s tretjega mesta zavihtela na čelo. Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialna prizorišča, ki jih dohiteva le še kulturni center v Novem mestu.

Popotnica za 2019

Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, širite dober glas o Kulturniku ali pa končno uredite strojno berljivost svojih podatkov. V pomoč smo vam pripravili nasvete in preprosta navodila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. 2017 do 1. 12. 2018. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Priklop na Kulturnik: Alternativna družbena omrežja

Menda so »vsi na Facebooku.« Vi pa ne, vaša organizacija tudi spletnega mesta nima, in vendar producirate dogodke na področju kulture, ki bi jih želeli približati svojim javnostim. Predlog: alternativno, odprtokodno družbeno omrežje Hubzilla. V nadaljevanju vas vodimo skozi proces vzpostavitve profila na Hubzilli, od koder lahko vaše najave dogodkov prikažemo tudi na Kulturniku in vam tako ponudimo dostop do zainteresirane javnosti.

  1. Obiščite vstopno stran platforme Hubzilla prek naslova https://hub.kulturnik.si/ in kliknite REGISTER.

0

  1. Izpolnite vnosna polja, s katerimi boste v bodoče dostopali do svoje strani na Hubzilli. Ne pozabite na desni strani označiti strinjanje s pogoji uporabe.

0.1

  1. Pričnete lahko ustvarjati stran za vašo organizacijo, prizorišče, glasbeno ali drugo skupino na področju kulture, ali pa zase kot kulturnika oz. kulturnico.

1

Predlagamo, da v izbirniku »Channel role and privacy« izberete opcijo »Social – mostly public«. Vnesite naziv strani in kratek naziv strani, nato kliknite »Create«.

 

  1. UREJANJE PROFILA

Vnesite ime organizacije, za katero ustvarjate stran. Ostali podatki so neobvezni, a jih lahko urejate in tako poveste čim več o vaši organizaciji.

Profilna in t. i. cover slika: dodate ali zamenjate jo tako, da desno zgoraj kliknete »Profile tools« in nato »Change profile photo« za dodajanje profilne slike in »Change cover photo« za dodajanje širše, t. i. cover slike.

7

Nato izberite »Upload photo«, izberite fotografijo ter kliknite »Upload«.
Slika bo vedno kvadratne oblike, a izroček lahko poljubno prestavljate. Ko ste zaključili z urejanjem, kliknite »Done Editing«.

  1. VNAŠANJE DOGODKOV

Vnašanje podatkov o dogodkih je precej podobno tistemu na platformi Facebook in tudi pluginom na WordPressu.

V zgornjem desnem kotu kliknite na t. i. hamburger meni (tri horizontalne črtice), nato izberite »Events«.

vnos

Kliknite »Create Event«.

create

Odprl se bo obrazec za vnos dogodka. Vpišite naslov dogodka, datum in uro začetka ter datum in uro konca dogodka.

Kliknite gumb »Advanced Options«, da vnesete kategorije (npr. gledališče, performans, festival; pojme ločite z vejicami), opis dogodka (Description) in lokacijo.

10

 

Preden dogodek shranite, mu lahko določite še vidnost. Po privzetih nastavitvah bo dogodek viden vsem.

Kliknite »Submit«.

Nato nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do vašega kanala na Hubzilli –  http://hub.kulturnik.si/feed/{ime_kanala} -, mi pa vas priključimo na Kulturnik. Vse spremembe in novi dogodki bodo na Kulturniku prikazani avtomatsko.

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Priklop na Kulturnik: RSS feed – NOVICE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje novic z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezno novico (RSS item)
<item> <title>Minister za kulturo dr. Uroš Grilc v Begunjah</title> <link>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</link> <guid>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</guid> <pubDate>Wed, 19 Feb 2014 09:49:00 GMT</pubDate>
<dc:creator>PR služba MK</dc:creator>
<category>razpisi in razglasi</category>
<category>kulturna politika</category>
<description>V sredo, &lt;date&gt;19. februarja 2014&lt;/date&gt; si bo minister za kulturo dr. Uroš Grilc ob 10. uri ogledal grad…</description>
<enclosure url=“http://www.dnevnik.si/i/c2/2014/02/18/779095.jpg” type=“image/jpeg” /> </item>
Razlaga polj
title

Naslov novice

link
URL novice

guid
Enoznačni identifikator novice – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL novice

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator (neobvezno)
Avtor novice

category (lahko se ponavlja)
Kategorija novice

description
Kratek povzetek novice, do 500 znakov

enclosure
Slika novice – URL in tip

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Priklop na Kulturnik: RSS feed – DOGODKI

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje napovedi dogodkov z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezen dogodek (RSS item)

<item> <title><![CDATA[Uroš Weinberger &amp; Gregor Balog - Blur Techno]]></title> <link>http://www.facebook.com/events/789596424401463</link> <pubDate>Wed, 12 Feb 2014 17:33:13 GMT</pubDate> <dc:source>FB Feed</dc:source> <dc:creator>Galerija Alkatraz</dc:creator> <category>Likovna umetnost</category> <guid isPermaLink="false">http://www.facebook.com/events/789596424401463</guid> <description><![CDATA[ <p> Vabljeni na otvoritev razstave Blur Techno, umetnikov Uroša Weinbergerja in Gregorja Baloga, v petek, 21. februarja 2014, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz. Razstava bo na ogled do 4.3.2014.<br/> </p> ]]></description> <enclosure url="https://fbcdn-photos-e-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/t1/1601193_10202978541327098_1251470883_n.jpg" length="52349" type="image/jpeg" /> <ical:dtstart>2014-02-04T20:00:00+02</ical:dtstart> <ical:dtend>2014-02-04T22:00:00+02</ical:dtend> <ical:location>Galerija Alkatraz</ical:location> </item>

Razlaga polj

title
Naslov dogodka

link
URL dogodka

guid
Enoznačni identifikator dogodka – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL dogodka

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator neobvezno
Avtor objave

category: lahko se ponavlja
Kategorija dogodka

description
Kratek povzetek dogodka, do 500 znakov

enclosure
Slika dogodka – URL in tip

ical:dtstart
Čas pričetka dogodka (v ISO 8601 formatu)

ical:dtend
Čas konca dogodka (neobvezen)

ical:location
Prizorišče dogodka

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Kulturnik_blog_dodajanje_virov_vsi

Priklop na Kulturnik

Da bi kar se da enostavno in brez muk obveščali širno javnost o svojih dogodkih, na Kulturniku nudimo več možnosti. Pri tem se odzivamo na vaše različne tehnične zmogljivosti. Na spodnjih povezavah si oglejte navodila in tehnične zahteve za posamezne možnosti:

STROJNO PRENAŠANJE DOGODKOV IN NOVIC
Strojno prenašanje informacij o dogodkih in novicah z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si v tako rekoč realnem času omogoča t. i. RSS feed. Gre za relativno enostavno tehnično rešitev, ki za vas pomeni dolgoročno promocijo brez dodatnih naporov ročnega vnašanja podatkov, saj se prenašajo samodejno. Tule najdete tehnične specifikacije za ureditev RSS feedov. Ko je feed pripravljen, nam ga pošljete na urednik@kulturnik.si in mi ga v že nekaj dneh priključimo na Kulturnik:

RSS feed: Tehnične specifikacije za DOGODKE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za NOVICE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za PODATKOVNE ZBIRKE >>>


WORDPRESS PLUGIN
spletno stran postavljate na platformi WordPress, je priključitev vašega koledarja h Kulturniku zelo enostavna; potrebujete le ustrezen plugin. Ko je vaš koledar povezan s Kulturnikom, ste (in smo) ustvarili dolgoročen kanal za promocijo vaših kulturnik dogodkov.

Navodila za urejanje WordPress koledarja in priključitve Kulturniku. >>>

 

ROČNO VNAŠANJE DOGODKOV
Ročno vnašanje napovedi je smiselno predvsem v naslednjih primerih: a) ko organizator nima spletnega mesta in svoje javnosti obvešča prek e-maila in/ali Facebooka; b) ko organizator le redko pripravlja dogodke na področju kulture.

Svoje najave dogodkov vnesite prek preprostega obrazca. Slednji je pripravljen tako, da vas čim bolj razbremeni ponavljanja vnašanja opisov, ki jih nadomestimo z možnostjo vnosa povezave do vašega dogodka, objavljenega na platformi Facebook.

[V izdelavi] Ročno vnašanje dogodkov >>>

 

ALTERNATIVNA DRUŽBENA OMREŽJA
Pravijo, da je Facebook v zatonu. Mnogi ga zapuščajo, mnogi ga niso nikoli uporabljali. In vendar so to vaše javnosti. Če nimate spletne strani, če tudi Facebooka ne uporabljate za najave dogodkov, ali pa, če ga uporabljate, a se zavedate, da s tem ne dosežete vseh ciljnih skupin, lahko uporabite alternativna, odprtokodna družbena omrežja, kot je Hubzilla, od koder lahko vaše najave prikazujemo na Kulturniku.

Navodila za vzpostavitev profila na Hubzilli >>>

Priklop na Kulturnik: RSS feed – PODATKOVNE ZBIRKE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje vaše podatkovne zbirke na Kulturnik.si.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na naslovu urednik@kulturnik.

PODATKOVNE ZBIRKE: Glava vira RSS za Kulturnik
Osnovni zapis RSS z dodatnimi polji za izpis iskalnih rezultatov

<?xml version=”1.0″ encoding=”UTF-8″?> <rss xmlns:atom=“http://www.w3.org/2005/Atom” xmlns:dc=“http://purl.org/dc/elements/1.1/” xmlns:ical=“http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#” xmlns:sy=“http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/” xmlns:opensearch=“http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/” version=“2.0”> <channel> <title>novice.kulturnik.si</title> <atom:link href=“http://novice.kulturnik.si/rss” rel=“self” type=“application/rss+xml”/> <atom:link rel=“search” type=“application/opensearchdescription+xml” href=“http://example.com/opensearchdescription.xml”/> <link>http://novice.kulturnik.si</link> <description>Vsi kulturne novice na enem mestu</description> <lastBuildDate>Tue, 04 Mar 2014 23:00:00 GMT</lastBuildDate> <language>sl</language> <sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod> <sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency> <generator>kulturnik.si</generator> <opensearch:totalResults>212</opensearch:totalResults> <opensearch:startIndex>21</opensearch:startIndex> <opensearch:itemsPerPage>20</opensearch:itemsPerPage> <opensearch:Query role=“request” searchTerms=“Napoleon” startPage=“1” /> <item>….</item> <item>….</item> ……. </channel> </rss>

Razlaga polj:
rss – z uporabljenimi imenskimi prostori
Atom http://www.w3.org/2005/Atom
Dublin Core http://purl.org/dc/elements/1.1/
iCalendar http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#
Syndication http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/
OpenSearch opensearch=”http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/
title
naslov vira

atom:link
naslov URL vira oz. opisa OpenSearch

link
naslov URL spletne strani vira

description
kratek opis vira

lastBuildDate
datum izpisa v obliki RFC822

language
jezik vira: el, en, hr, fr

sy:updatePeriod – neobvezno
časovna enota za osvežitev vira

sy:updateFrequency – neobvezno
število časovnih enot za osvežitev vira

generator – neobvezno
naziv programa/modula…, ki je izpisal vira

opensearch:totalResults
skupno število rezultatov – opensearch polja uporablja metaiskalnik

opensearch:startIndex
začetna zaporedna številka prvega rezultata na trenutni strani izpisa rezultatov

opensearch:itemsPerPage
število rezultatov na trenutni strani

opensearch:Query
opis iskanja z atributi:

role – ima vedno vrednost request
searchTerms – iskalni niz
startPage – št. trenutne strani izpisa

 

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik, ali pa nam pišite na urednik@kulturnik.si.

Priklop na Kulturnik: WordPress koledar

Situacija je sledeča: imate spletno mesto za vašo kulturno organizacijo na platformi WordPress, a nimate ne tehničnih možnosti ne časa (a. k. a. budžeta) za najemanje programerk ali programerjev, ki bi vam vzpostavili RSS feed in vas tako pripravili na priključitev na Kulturnik, kjer se nahajajo vaše ciljne javnosti. Morda se tudi Facebooka ne poslužujete in zato vsak dogodek najavljate prek e-pošte in jih ročno vnašate na razne napovedniške strani. S tem imate vedno znova dodatno, ponavljajoče se delo. Predlog: na vaši spletni strani vzpostavite koledar, od koder bomo najave črpali strojno in vam tako prihranili veliko časa, hkrati pa vaše dogodke distribuirali širnim javnostim.

Navodila za vzpostavitev koledarja na WordPressu:

V meniju nadzorne plošče izberite Plugins, nato Add new. V iskalnik vpišite The Events Calendar. Izbirate lahko med različnimi koledarji, priporočamo tega: The Events Calendar – https://wordpress.org/plugins/the-events-calendar/. Kliknite Install, nato Activate.

V meniju na levi strani izberite Events, nato Add new, vpišite podatke o dogodku in jih objavite (Publish).

wp 1

Ko ste dogodek ali več dogodkov vnesli, nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do koledarja na vaši strani. Povezavo bomo uporabili za priključitev vaših najav na Kulturnik.si. Na istem naslovu smo vam na voljo tudi za vsa vprašanja.

> Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Uvod v časovnico brenčavk na področju kulture

Jože Vogrinc se v knjigi Pojmovne prikazni (Studia Humanitatis, 2015) ukvarja z izrazi, ki so ga “zbodli v oko kot humanista in družboslovca.” Pod drobnogled tega že zbodenega očesa vzame pojme, kot so komoditizacija, koncept, negativna rast, videna kot, najtrofejnejši in – po našem mnenju absolutna zmagovalka – generični žanr. To so izrazi nekega časa, brenčavke, če dovolite prenos iz angleške buzzword, ki obeležujejo neko obdobje, četudi je njihova raba včasih napačna, nenavadna, povsem nelogična, ali pa nas, ker nikakor ne prenesemo povzpetništva prek velikih besed in tujk in neologizmov, kratko malo iritirajo, pardon, živcirajo.

Menda je bila pred leti vsak dan beseda dneva oplajanje – tako nam je povedel eden izmed programerjev na Ljudmili -, tu so bile godbe in diskurzi, danes pa – če gre soditi po recenzijah glasbenih dogodkov – domala vse poteka na raznih stičiščih, sicer pa so stvari v jukstapoziciji, kar je morebiti konsekvenca nekih drugih kuriozitet.

Prejšnji dan smo se pogovarjali z Almo R. Selimović, vodjo razvojnih programov v Bunkerju, in jo povprašali o njej najbolj zanimivih brenčavkah. Med favorite je dodala hibrid, katerega vse pogostejša raba v angleški različici je razvidna že iz, recimo Googlovega grafa, medtem ko je drugi favorit – lapidarno – v zadnjih dvesto letih nekoliko bolj enakomerno uporabljen, a z manjšim upadom v zadnjih letih, kar pa, glede na pomen besede – jedrnato – niti ni presenetljivo.

image

Graf 1: prikaz prisotnosi besede hybrid na Google Ngram Viewer.

image1

Graf 2: prikaz prisotnosi besede lapidary na Google Ngram Viewer.

Nina Dragičević