Categories
Uncategorized

Register nesnovne dediščine bogatejši za sedem novih enot

Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine slednjo opredeljuje kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«. V Sloveniji predloge za vpis v register, ki je v domeni Ministrstva za kulturo, pripravlja Slovenski etnografski muzej na podlagi raznih pobud.

Od minulega decembra do aprila je slovenski register nesnovne kulturne dediščine pridobil sedem novih vpisov: tamburaštvo, zeliščarstvo, sušenje sadja, tradicionalno čevljarstvo, priprava koroškega rženega kruha, soriški govor in izdelovanje pripadnostnih kostumov.

Tamburaštvo

Tamburaštvo je skupinsko igranje na glasbila iz družine tamburic. Sodi med ljubiteljsko glasbeno dejavnost in ima na Slovenskem bogato zgodovino tako v ljubiteljski kulturi kakor tudi v različnih glasbenih praksah, povezanih z ljudskim izročilom. Pomemben nosilec te tradicije je Kulturno umetniško društvo Božo Račič Adlešiči.

Zeliščarstvo
Zeliščarstvo je del ljudske medicine, ki obsega podedovano in izkustveno znanje, prakse, veščine in načine nabiranja, gojenja, sušenja in hrambe zdravilnih zelišč ter znanje o njihovi predelavi v obliki receptur in načinov uporabe zeliščnih pripravkov v užitno-zdravilne in kozmetične namene. V prijavi je bilo evidentiranih 21 nosilcev te tradicije.

Sušenje sadja
Sušenje je eden najstarejših načinov trajnejšega shranjevanja sadja. Suho sadje je bilo nekdaj pomemben dodatek k prehrani, danes je sestavni del zdravih in energetsko bogatih obrokov. Sadje sušijo na zraku, v peči, sušilnicah ali sušilnikih. Nosilca te tradicije sta Društvo za ohranjanje dediščine Gradež in Družina Cukjati

Tradicionalno čevljarstvo
Tradicionalno čevljarstvo je izdelovanje čevljev, škornjev in drugih pretežno usnjenih obuval na rokodelski način. Obsega znanje unikatnega modeliranja in pretežno ročnega izdelovanja obuval po meri ali želji naročnika. Ob enoti sta bila evidentirana nosilca Geza Kisilak in Primož Štajnar.

Priprava koroškega rženega kruha
Koroški rženi kruh je kruh, ki ga gospodinje pripravljajo po stari recepturi iz kislega testa. Še danes ima pomembno vlogo v vsakdanji in praznični prehrani na Koroškem. Kislo testo hranijo od peke do peke. Svoje znanje priprave kruha največkrat prenašajo znotraj družin iz roda v rod. Glavna nosilca te tradicije sta Društvo kmetic Mislinjske doline in Društvo kmetic Dravograd.  

Soriški govor
Soriški govor je delno slovenizirano tirolsko (nemško) narečje, ki ga govorijo le še redki prebivalci zgornjega dela Selške doline, potomci tirolskih nemško govorečih priseljencev iz 13. stoletja, v Sorici, Danjah in sosednjih vaseh pod Ratitovcem v Občini Železniki. Za ohranjanje tradicije skrbi Turistično društvo Sorica

Izdelovanje pripadnostnih kostumov
Izdelovanje pripadnostnih kostumov je izdelovanje slovesnih preoblek, ki so namenjene izkazovanju narodne, pokrajinske ali lokalne identitete. Temelji na starih načinih krojenja, šivanja in krašenja oblačil ter poznavanju posebnosti preteklih načinov oblačenja. Edina nosilka te tradicije je Andreja Stržinar. Ob enoti je bila evidentirana priznana šivilja in krojačka Andreja Stržinar

Vir: http://www.nesnovnadediscina.si/
Fotografija: Sonja Vavken (J. Vrbinc, 2021)