Letošnje poletje je za Slovenijo pomenilo soočanje z velikimi količinami padavin, ki so svoj vrh doživele v obliki obsežnih poplav na začetku meseca avgusta. Nevihte ter njihove posledice so bile tudi za ustanove kulturnega pomena ponekod velik udarec.
Na državni ravni je bil 4. avgusta aktiviran državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah v sklopu katerega je imelo svoje dejavnosti predvideno tudi Ministrstvo za kulturo. Ustanovljena je bila posvetovalna skupina katere naloga je zbiranje informacij, sodelovanje s strokovnimi ekipami na terenu in pri izdelavi sanacijskega načrta.
ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) je na svoji spletni strani objavil obrazec za evidentiranje škodnih dogodkov na enotah kulturne dediščine. Obenem so objavili tudi prva krajevna poročila njihovih območnih enot o nastali materialni škodi. Na podlagi preteklih izkušenj so sicer zapisali, da se nekaterih posledic ne da takoj videti, niti predvideti in da se pokažejo z zamikom, največkrat pa po prvi zimski zmrzali.
Na spletni strani Ministrstva za kultura je bila narejena podstran Poplave 2023 in kultura, kjer so bili objavljeni prvi praktični nasveti kako ravnati z razmočenim dokumentarnim in arhivskim gradivom. V Narodni in univerzitetni knjižnici pa so pripravili spletno stran z navodili kako ravnati s poplavljenimi knjigami, fotografijami in CD-ji. Ravno tovrstno gradivo je bilo v največji meri prizadeto v poplavljenih knjižnicah in arhivih, pa tudi v kleteh posameznikov in posameznic.
Fotografija: Stanje v enoti Knjižnice Domžale, Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu. Avtorica: Barbara Zupanc / Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije