Categories
arhitektura literatura

Kajuhovo, Tavčarjevo in Ravnikarjevo leto

Slovensko kulturno pokrajino letos zaznamujejo imena kar treh umetnikov.

Obletnice rojstva ali smrti oseb, ki so pomembno soustvarjale kulturno pokrajino v času svojega življenja, so največkrat motiv, da se lotimo obeležavanja njihovih dosežkov. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v znak pripoznavanja določene zapuščine, ki je svojevrstno pripomogla k razvoju slovenske kulture, vsako leto posveti določenim osebnostim ter jim tako pripiše nacionalni pomen. 2023 zaznamujejo (sicer eno leto prepozno) praznovanje 100. obletnice rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, 100. obletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja ter 30. obletnico smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja.

Življenjska zgodba Karla Destovnika Kajuha (1922-1944) je neločljivo prepletena z družbenim dogajanjem za časa njegovega življenja; torej obdobjem pred in med drugo svetovno vojno. Kajuh je bil literat in pesnik, predstavnik partizanske lirike. Njegova dela so stremela k družbenemu učinku, navkljub temu, da je v njih opisoval svoje notranje konflikte in lasten intimni svet. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani je v sklopu praznovanja 100. obletnice Kajuhovega rojstva v digitalnem okolju uredila javno dostopno zbirko digitalizirane pesnikove zapuščine ter pripravila spletno učilnico, ki je namenjena tako učiteljem, v obliki pomoči pri pripravi gradiv, kot tudi učencem, za lažje raziskovanje umetnikovega dela in življenja. Poleg tega si je v prostorih NUK-a do maja 2023 možno ogledati tudi razstavo Čas življenja in čas smrti, kjer je razstavljen obsežen izbor fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov Kajuhovih pesmi, pisem in korespondenc. Kajuhovo obletnico je v letu 2022 obeležil Kajuhov festival v pesnikovem rojstnem kraju Šoštanju, literarni večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in igrano-dokumentarni film Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića. O življenju in delu Kajuha je sicer že izšla marsikatera knjiga, ob počastitvi 100. letnice rojstva pa je knjižnica Velenje izdala zbirko Kajuh 100, v kateri bo izšlo skupno osem knjig.

Ivan Tavčar (1851–1923) je v slovenski literarni kanon vključen z deli kot so Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Obe zgodbi se dogajata v njegovi domači Poljanski dolini, kamor je umestil tudi mnoge druge novele, črtice in povesti, ki jih je zapisal na svoji pisateljski poti. Poleg literarnega ustvarjanja, je Tavčar poznan tudi kot župan mestne občine Ljubljana med leti 1911 in 1922 ter siceršnjega aktivnega političnega udejstvovanja. Bil je predsednik ljubljanskemu društvu Sokol in Klubu slovenskih biciklistov, ki je bila prva slovenska kolesarska organizacija. Zaslužen je za ustanovitev pisateljskega, dramatičnega in pravniškega društva, soustanovil pa je tudi Mestno hranilnico in Ljubljansko kreditno banko, prvo samostojno slovensko banko. V Ljubljani je deloval kot odvetnik in politik, na stara leta pa se je vrnil nazaj v Poljansko dolino, kupil dvorec Visoko in se ponovno posvetil pisanju. Občina Gorenja vas – Poljane za katero je Tavčar eden izmed glavnih predstavnikov in promotorjev njihovega kraja, je pripravila poln letni program kulturnih in športnih prireditev, ki ga je natisnila v knjižico Poklon visoškemu gospodu. Ambasadorka Tavčarjevega leta je Milena Zupančič, glavna igralka v znani filmski upodobitvi romana Cvetje jeseni iz leta 1973. Film si bo mogoče ogledati 31. avgusta 2023 v kinu pod zvezdami na dvorcu Visoko, Zupančič pa bo takrat tudi gostja večera. Sicer pa bo jeseni o življenju Ivana Tavčarja izšla knjiga Na valovih življenja avtorice Urške Perenič, predsednice programskega odbora Tavčarjevega leta.

Na pobudo Fakultete za arhitekturo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine bo leto 2023 obeležilo tudi delo arhitekta, vizionarja, profesorja in akademika Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Ravnikar je najvidnejši predstavnik slovenske moderne arhitekture. Bil je učenec Jožeta Plečnika, katerega 150. obletnico rojstva smo praznovali lani, ko se je Plečnikova Ljubljana tudi uvrstila na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine. Poleg tega se je Ravnikar arhitekturno izobraževal tudi na Dunaju in v Parizu pri znamenitem francoskem arhitektu Le Corbusierju. Med njegova najbolj pomembna dela sodi leta 1960 urbanistično in arhitekturno celostno zasnovani kompleks Trga revolucije v Ljubljani. V prestolnici je oblikoval tudi stanovanjski kompleks Ferantov vrt, Fakulteto za gradbeništvo ali geodezijo, stavbo Moderne galerije in bencinsko črpalko na severni strani Tivolske ceste. Zastavil je nikoli dokončan urbanistični načrt v obliki mreže za Novo Gorico, v Kranju pa po njegovih načrtih stoji palača Mestne občine, hotel Creina in veleblagovnica Globus. Ministrstvo za kulturo je 21. marca 2023 razglasilo rezultate natečaja za oblikovanje vizualne identitete Ravnikarjevega leta. Avtorji prvonagrajenega predloga, ki temelji na modularnem gradniku arhitektove inicialke, so Žan Šabeder, Jan Krek in Jure Brglez. Z zaključkom natečaja se tudi pričenja javni program, ki bo obeleževal Ravnikarjev pomen za sodobne arhitektke, oblikovalke in umetnice.