V Ljubljani na Ambroževem trgu od 21. junija dalje stoji čisto pravi cirkuški šotor. Vse do 7. julija bo v njem prostor festivalskega dogajanja Cirkovizije, daljnosežnega, vizionarskega in povezovalnega projekta kolektivov Cirkokrog in Mismo Nismo, Zavoda Bufeto ter Gledališča Ane Monro.
Cirkus v Ljubljani je zgodovinsko gledano dobro poznan pojav. Lattermanov drevored, ki se nahaja na lokaciji današnjega parka Tivoli, je od osemdesetih let 19. stoletja pa vse tja do prve svetovne vojne, gostil mnoge potujoče cirkuške karavane ter druge sejemske zvrsti, kot so kabineti čudes, menažerije, cirkuške predstave in podobno. Staro časopisje in novice so pregledali v junijski oddaji Jutranji padec na Radiu Študent, kjer so podelili tudi nekaj prav zabavnih anekdot tistega časa – vse od zgodb o več kot sto vagonih cirkusantov, ki so v mesto prispeli naenkrat in revolucionizirali način natovarjanja prtljage, do izgubljenih slonov, ki so prišli nepovabljeni malicat v ljubljanske kuhinje.
Edina živalska eksotika letošnje Cirkovizije je sicer le veliki polž na kolesih, inovativno uporabljen bivši puhalnik sena. Šotor, ki stoji na Ambrožovem trgu, je posodil CirkoБalkana, cirkuški kolektiv iz Zagreba, ki vsakoletno organizirajo istoimenski potujoči festival. Že utečeni postavljalci iz širše balkanske regije so svoje znanje tako prenesli na lokalne cirkuške ekipe, entuziaste, profesionalke in ljubiteljice, ki si že nekaj časa prizadevajo za nakup prvega pravega cirkuškega šotora v Sloveniji. Šotor sam po sebi je v osrčju cirkuške tradicije. Ponuja mobilnost, zaradi katere se cirkuška aktivnost lahko za krajši čas vključi v vsakdan različnih skupnosti in znotraj njih ponuja ne le zabavo, temveč v današnjih časih predvsem alternativo sodobnemu življenju ter družbeno angažirano prakso.
V sklopu programa Cirkovizije, ki deluje kot festivalska platforma za druge festivale, se bodo odvili Klovnbuf, Festival trojne salte in Ana Desetnica.
Avtorica fotografije: Sava Zibler