Categories
komentar

Skladba slovenske sprave

Priredba skladbe Oj, Triglav, moj dom je za trenutek simbolično povezala praktično vso slovensko javnost.

Kdo bi si mislil, da bo za začasno slovensko spravo odgovorna neslutena in na prvi pogled precej nenavadna, a izjemno plodovita glasbena naveza med domačo institucijo Laibach, Borisom Benkom in Primožem Hladnikom iz dvojca Silence, pevko Severo Gjurin, pevcem Tomijem Megličem iz vrst Siddharte, citrarko Ireno Anžič, tolkalko Petro Vidmar, člani Zbora Slovenske filharmonije in pihalno-trobilsko sekcijo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Premierna izvedba njihove priredbe slovenske ljudske pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki jo je leta 1894 pod psevdonimom Slavin napisal Matija Zemljič, v sklopu odprtja letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je za trenutek simbolično povezala praktično vso slovensko javnost. V luči pregovornih razprtji, ki vsakoletno spremljajo proslavo ob državnem kulturnem prazniku, in so vezane na aktualno oblast, se zdi nekoliko ironično, da smo uspeli ideološke in druge delitve vsaj za trenutek preseči zaradi glasbenega nastopa na športnem dogodku. Zato je bržkone najbolj odgovoren režiser in scenograf Miha Krušič, ki je na odru, da bi izpostavil eklektičnost slovenske kulture, združil precej različne glasbene ustvarjalce, med drugim tudi DJ Umeka in ansambel Saše Avsenika. Odsotnost ideoloških tendenc, ki navadno zaznamujejo pripravo tovrstnih slavnostnih dogodkov, je tudi zaradi apolitične narave športnega dogodka ustvarjalcem omogočila pričarati zares povezovalen moment, ki bo bržkone šel v zgodovino. 

Lepota te skoraj 8-minutne priredbe, ki se iz svečanega vokalno-orkestralnega aranžmaja postopoma razvije v epsko synth pop himno, se skriva v dejstvu, da je lahko domoljubna skladba preprosto zgolj to – pesem, ki opeva naravne lepote in nas povezuje v ljubezni do domače grude, onstran kakršnegakoli nacionalističnega trkanja po prsih. Ljudje so pod posnetkom zapisali, kako se jim je ježila koža, po telesu so jim potovali mravljinci, v kotičkih oči pa so se jim nabirale solze. Neprikrito sentimentalna skladba jim je dejansko segla v dno duše. Da zadaj ni bilo nikakršne subverzije in je bilo vse iskreno, je v nedavnem intervjuju potrdil tudi vodja zasedbe Laibach Jani Novak.  

“Prečudovito, brezčasno, nostalgično in hkrati moderno. Občutek imam, da sem v lahko v letu 1980, 2000 ali pa 2050, govorim slovensko, vsako nedeljo ob 12. uri jém govejo juho in imam slovenski potni list,” je v komentarju pod uradnim videospotom skladbe zapisal uporabnik fotosinet. Naj bo juha goveja ali zelenjavna, nedvomno gre za skladbo, ki bo zaznamovala take in drugačne nedeljske ter druge obrede.

Vir fotografije: Youtube