Categories
Uncategorized

Novi literarni zakladi

Zdi se, da se nam želi na vse pretege približati prepričanje, da so knjige skrajno nepomembne za človekov kulturni razvoj, bralna kultura prav tako, pismenost prav tako. O tem je med drugim nedavno tega razmišljala tudi pesnica Nataša Velikonja za spletni časopis Društva slovenskih pisateljev Vrabec anarhist. Medtem ko so knjigarne zaprte, pa vendarle nekje, v temnih kotih, pod temnimi vrati in nasploh stran od velikih luči nastajajo izjemna literarna dela. Naj torej opozorimo le na nekaj, res le na nekaj novejših literarnih pridobitev v tem prostoru:

Letos smo dobili novo knjigo pesnice Maje Vidmar Pojavi (LUD Literatura), pri isti založbi pa je svoje pesmi izdal tudi Peter Semolič. Pri LUD Šerpa sta objavila pesnika Dejan Koban in Tone Škerjanc. Da je pesnik Iztok Osojnik jako prolifičen avtor, verjetno ni treba poudarjati (a pravkar smo). Letos je objavil ne eno, ampak dve novi pesniški zbirki: Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije (Hiša poezije) in Maraton puhlosti in nesmislov (Polica Dubova). Mimogrede, med bralci v Sloveniji, in že teh je relativno malo, je še najmanj tistih, ki posegajo po poeziji. Predlog je seveda naslednji: včasih je še kako smiselno biti v manjšini.

Založba ŠKUC je poskrbela za prvi evropski knjižni prevod pesmi afroameriške feministične in lezbične avtorice Pat Parker v prevodu Nataše Velikonja ter pesniško biografijo Arthurja Rimbauda, katerega pesmi je prevedel Brane Mozetič, knjigo pa sestavil Matjaž Lunaček

Medtem je Sara Virk prevedla za založbo Litera romaneskni prvenec argentinske pisateljice Samante Schweblin Varna razdaljaLuna J. Šribar pa je pri isti založbi izdala kratkoprozni prvenec Konstrukt d. b. o. (Litera).

Založba Goga se je v zadnjih mesecih posvetila objavi prevodnih del: roman In njegovo ime bo Maejolijn van Heemstra je izšel v prevodu Staše Pavlovič, roman Pajtima Statovca Moj mačkon Jugoslavija pa je prevedla Julija Potrč Šavli.

Na področju družbenih teorij, sociologije in filozofije se je prav tako zgodilo več, kot bi lahko zaobjeli v eni kratki objavi. Franček Drenovec je za Založbo *cf. brskal po marksizmu in nas razveselil s knjigo V skritem raju kapitalizma. S knjigo Ideologija in ideološki aparati države, ki je v prevodu legendarne Zoje Skušek izšla že leta 2018, se je oktobra proslavljalo rojstni dan Louisa Althusserja (in aktualnost same knjige). Študija Dejana Aubrehta Tesnoba, dolgčas in obup prav tako ni nova, izšla je leta 2013 pri založbi Analecta, a se zdi, da na aktualnosti res ni izgubila. Kakorkoli že, čaka nas tudi še kar nekaj knjig iz založbe Studia Humanitatis.
Spomnimo naj seveda tudi na to, da se da mnoge knjige ne le kupiti, pač pa tudi izposoditi. Temu je namenjena spletna knjižnica Biblos.