Kmalu po 24. izvedbi mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk smo k pogovoru povabili umetniško vodjo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk Tejo Reba. V pogovoru smo se osredotočili na spletno komuniciranje društva oziroma festivalskega programa, o žal zamrli platformi COWeb, arhiviranju in priložnostih, ki jih za to ponuja splet.
Teja Reba je od leta 2016 umetniška vodja festivala Mesto žensk. Že več kot deset let profesionalno deluje na polju uprizoritvenih umetnosti kot koreografinja, performerka, plesalka in režiserka. Če kaj, jo zaznamuje žar – ob njenem umetniškem delu, kot aktivistko in kot osebo, ki želi enakopravno obravnavo vseh ljudi.
Zdravo Teja, morda je na mestu za bralce vstaviti opombo, da sva v preteklosti sodelovala, ter da sem pri uresničevanju komunikacijskih strategij društva med letoma 2012 in 2016 tudi sam aktivno sodeloval. Eden izmed izzivov v tem pred-#MeToo obdobjem je bilo tudi pri sicer še nenagovorjenih javnostih vzbuditi zanimanje in zavest, da društvo in festival odpirata vprašanja, ki se tičejo nas vseh. Zanima me, kakšno vlogo ima za vas kot društvo ter kot producente festivala spletno komuniciranje? Kje vidite omejitve, pasti, kaj po vašem mnenju “deluje” in po čem prepoznate uspešnost spletnega komuniciranja? Kakšno je razmerje med vloženimi sredstvi v spletno in “ne-spletno” oglaševanje?
TR: Pri vsakem komuniciranju je v ospredju poglavitno vprašanje: “Kaj je osrednja zgodba? Zakaj je ta zgodba pomembna? Kakšne vrednote nosi?” Mesto žensk je edinstven fenomen v evropskem prostoru in ga danes vsekakor lahko podajamo kot primer dobre prakse. Zaradi izjemno omejenih sredstev je delovanje bilo fragmentarno, zgodba Mesta žensk v mednarodnem kulturnem prostoru se je razživela od ust do ust. Da ne bo pomote, mislim, da je to velik adut. Mesto žensk so v svetu promovirale umetnice, gostje, teoretičarke, profesionalni kulturni sektor – festival ima v profesionalnem okolju sloves, umetnice se z našim delovanjem identificirajo in so počaščene, če pri nas nastopajo. To je izjemen dosežek za festival, ki operira z neprimerljivo nižjimi sredstvi, kot primerljiva platforma v tujini.
Ker so naše festivalske vsebine specifične, govorimo o angažiranih umetniških praksah, naš prostor pa je majhen, je prodor v širšo javnost zahteven proces. Tukaj po mojem ne moremo govoriti samo o komunikaciji festivalskih vsebin, temveč o akcijah, ki lahko odzvanjajo onkraj samega umetniškega konteksta. Te akcije so namenjene senzibilizaciji ljudi za vprašanja enakosti. Takšna je npr. kampanja #VsakDan8Marec, ki poteka okoli 8. marca, v zadnjih dveh letih je usmerjena predvsem v mlade (srednje šole), za katere pripravljamo interaktivne učne ure o feminizmu, enakosti in kontekstualiziramo manko prisotnosti ženskih likov, avtoric, pesnic, slikark v šolskih učnih načrtih. Ali pa Teden odprtih vrat, kjer predvsem študentsko populacijo popeljemo v zakulisje našega delovanja. Ogromno dela opravimo na terenu, to je velik angažma, ki terja svoj čas, vendar verjamem, da se vsebina bolj vtisne v spomin z dejanskim iz oči v oči. Mogoče to izhaja iz dejstva, da sem odrska oseba in prisegam na direktno izmenjavo in odrsko norost razdajanja. V sezoni 2017/2018 smo izvedle veliko predstavitev našega delovanja in vizije v Sloveniji in v tujini, gre tako za predstavitve novim ciljnim skupinam kot tistemu profesionalnemu sektorju, ki nas še ne pozna, dobršen del je namenjen tudi mreženju in pripravi novih mednarodnih projektov, kjer se naša zgodba organsko širi.
Sicer pa bi rekla, da so spletna, klasična, osebna komunikacija in mreženje sestavni del naše strategije v nekem uravnovešenem razmerju. Velik izziv nam predstavlja prenova spletne strani. Tukaj vidim res dober potencial, saj je naša, sicer okorela spletna stran pravi vsebinski in arhivski biser. Drugi izziv je kontinuiteta spletne komunikacije, saj se nam sodelavka_ec za PR in promocijo, pridruži le za festival. V pisarni smo tri osebe, ki skrbimo za program, produkcijo in administracijo, kar lahko prevedem v pomanjkanje resursov in kadra za sistematično in daljnosežno nadgradnjo obstoječega spletnega komuniciranja. Cilj: redna sodelavka. Novost so mesečniki, manjše celoletne akcije na spletnih omrežjih, redne novice in krovno trietapno plačano oglaševanje (teaser – trailer – event). Za letošnji festival smo do zdaj zabeležili 246 objav v medijih. Trenutno imamo na Facebooku malo več kot 7.000 sledilk_cev, kar je za nevladno organizacijo našega ranga kar fino število, cilj je 10.000 sledilk_cev v letu 2019, ko bomo praznovali 25. obletnico festivala.
V sklopu festivala Mesta žensk je dolgo let živel COWeb, namenjen kritiškemu pretresu dogodkov v sklopu festivala, kasneje tudi izobraževanju kritiških peres. Podoben princip delovanja je od lanskega leta zaživel tudi v obliki spletne platforme Kriterij, letos pa je Mesto žensk izdalo tudi refleksijo o lanskoletnem festivalu v obliki publikacije. Zanima me, ali ste morda razmišljale o obuditvi COWeba oziroma kakšni alternativi?
TR: Lani smo začeli s programom rezidenc, ki je namenjen spremljanju festivala tujim umetnicam, kuratoricam, piskam in spodbuja spoznavanje našega konteksta in refleksijo nanj. Ti vpogledi in zapisi so nam dragoceni, zanima nas raznovrstnost mnenj in doživljanj, s programom in publikacijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Publikacijo izdajamo v angleščini, primarno je namenjena mednarodni javnosti, izhaja pa tudi iz potrebe, da se “naše” umetnice dodatno izpostavi, saj opažamo izjemen manko v promociji slovenskih umetnic v tujini. In seveda vzpodbujanje feministične kritike in analize umetnosti. Ob naši načrtovani prenovi spletne strani bodo tudi te stvari malo bolj zaživele in imele svoj prostor. Spletna platforma Kriterij v produkciji zavoda Bunker je odličen projekt, ki zapolnjuje vrzel kritiške refleksije predstav, ki nastajajo na neodvisni sceni v okviru Stare mestne elektrarne. Prepričana sem, da bo Kriterij inspiracija za nadaljnje delo na tem področju. Mesto žensk pri refleksiji sicer sodeluje z različnimi strokovnimi iniciativami, odvisno od vsebine, tako smo letos sodelovali z Amfiteatrom in revijo Masko. Vsekakor je tvoje vprašanje spletnih platform pomembno za tiste, ki se že ukvarjajo s kritiko in teorijo.
Društvo Mesto žensk je eno izmed društev z najboljšim naborom arhivskega gradiva, arhiviranju so posebno pozornost namenile vse dosedanje ekipe. Prav tako je arhiviranje uprizoritvenih umetnosti eno izmed teoretskih osišč nedavnih festivalov. Kako v društvu pristopate k spletnemu arhiviranju ter kje vidite priložnosti, ki jih arhiviranju omogoča splet?
TR: Mesto žensk ima velik arhiv, na festivalu se je do sedaj predstavilo približno 1.000 umetnic z različnih koncev sveta. Tehnologija se je s časom spreminjala, stvari niso urejene in zabeležene. Odličen pregled najdemo na Vimeu, kjer društvo predstavlja trailerje vseh dogodkov z izjavami umetnic in avtoric, snemane od leta 2008, ko sta bili umetniški vodji Katja Kobolt in Dunja Kukovec. To je bila odlična ideja, ki jo nadaljujemo še danes. Izziv, ki smo se ga lotili, je popis vseh materialov in postopna digitalizacija starejših materialov. Ob tem tudi postopna montaža dogodkov, ki so bili v produkciji Mesta žensk, predstav naših umetnic in enkratnih dogodkov, festivalskih naročil, performansov ipd; dokumentacija obstaja, vendar v surovi obliki. V sodelovanju z MG+MSUM postopoma evidentiramo, digitaliziramo, obdelujemo in vnašamo materiale v repozitorij Mrežni muzej. Pripravili smo prvo spletno razstavo. Tako imenovane aktivacije arhiva načrtujemo tudi v prihodnje, v obliki kuratorskih selekcij na spletu, namenjenih najširši javnosti, pripravljamo tudi feministično kulturno umetnostno vzgojo, ki se navezuje na arhiv. Spletni projekt predstavlja več stvari, hrambo kulturne dediščine, možnosti razstavnih produkcij, predvsem pa zaklad za raziskovalne namene – v tej perspektivi bomo projekt predstavljali na umetnostnih akademijah in na humanističnih oddelkih drugih fakultet.
Družbena omrežja so za vse producente pomenila manjšo revolucijo v načinu komuniciranja z njihovimi javnostmi, mnogokrat tudi za ceno zanemarjanja lastne spletne infrastrukture. Mnoge spletne strani producentov služijo le kot informacijsko središče. Kako vi dojemate vaša spletišča in uporabo družbenih omrežij, dajete prednost slednjim ali je v ospredju uredniško delo na spletni strani?
TR: Uredniško delo na spletni strani nam je pomembno, je dvojezična, na njej so vse informacije, vse biografije, daljši opisi dogodkov, foto, video galerija in arhiv vseh dosedanjih festivalskih edicij. Kot že rečeno, spletno stran želimo strukturno in vizualno posodobiti, jo funkcionalizirati, bolje izpostaviti vsebine, izboljšati iskalnik, dodati povezave in kontekst, kjer človek lahko dela tudi kaj drugega kot se informira, recimo temu, da na njej pridobi neko izkušnjo. Razmišljamo o streamingih in online projektih. Družbena omrežja nam pomenijo nekaj čisto drugega, vzpostavljamo direktno, ciljno in hitrejšo komunikacijo z občinstvom, na katero se lahko vzajemno odzivamo in ki ima neko stopnjo viralnosti zaradi svoje horizontalne, instantne, klepetave dispozicije. Spletna stran je vsebina, družbena omrežja so buzz.
Vsi producenti s kilometrino in izkušnjami, ki jo imaš tudi sama, poznate najrazličnejše buzzwords, s katerimi ste se srečali pri svojem delu, od diskurza, zvočne krajine, režijske poetike, če navedemo samo nekatere zimzelene. Katere od teh “brenčavk” so tebi ostale v spominu in se nasmejiš ob zavedanju, kako prepogosto ste/si jih uporabljala?
TR: Projekt, neodvisna scena, mlada umetnica, mlada kritičarka, najbolj drzna ustvarjalka. Tiste performativne vsebine, ki preizprašujejo politične geste, katere strategije se umeščajo v ideloško paradigmo neoliberalnega diskurza, ki jih izhajajoč iz Foucaultove kritike oblasti in naslanjajoč se na konceptualno avtoreferencialnost avtorice, lahko razumemo kot poseg v samo družbeno tkivo. Problem “naših buzzwordov” pa je, da je v njih vedno vsaj delček resnice.
Pogovarjal se je Rok Avbar
Povezave:
Spletna stran Mesta žensk: www.cityofwomen.org
Video arhiv na Vimeo: https://vimeo.com/cityofwomen
Mrežni muzej/ Mesto žensk: http://mrezni-muzej.mg-lj.si/si/novice/34/premescanja-vezja/
Društvo Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_Association_for_Promotion_of_Women_in_Culture
Festival Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_International_Festival_of_Contemporary_Arts