Frankfurtski knjižni sejem poteka že od leta 1949 in velja za enega pomembnejših dogodkov mednarodne literarne skupnosti in knjižnega založništva. Frankfurt vsako jesen postane prizorišče intenzivne izmenjave knjižne kulture med državami udeleženkami. Kulturni program na sejmu je posvečen splošni javnosti, medtem ko so številni strokovni dogodki namenjeni srečanjem založnikov iz celega sveta. Poslovni del programa knjižnega sejma je osredotočen predvsem na trgovanje z avtorskimi pravicami, ki avtorjem ter založbam omogoči prodor na tuje trge. Vsako leto je ena izmed sodelujočih držav tudi častna gostja sejma, kar ji prinese dodatno pozornost in možnost izdatnejše predstavitve svoje knjižne produkcije ter krepitve njenega ugleda.
Oktobra 2023 se bo pod sloganom Satovje besed kot častna gostja frankfurtskega sejma predstavila Slovenija. Prvotno naj bi v Frankfurtu gostovala leto predtem, vendar so se zaradi epidemije koronavirusa že napovedana gostovanja zamaknila. Priprave na pomembno priložnost za mednarodno promocijo slovenske literarne kreativnosti so se sicer pričele že leta 2015, s podporo finančnih sredstev Republike Slovenije in Evropske Unije iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Izpostavitev Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu je priložnost za krepitev izvoznega potenciala nacionalne knjižne ustvarjalnosti na področju literature in tudi ilustracije, učinki gostovanja pa se lahko kažejo tako v kulturnem, kot v turističnem sektorju.
V duhu priprav na Frankfurt so v slovenskem založniškem prostoru tako vidne spremembe, predvsem v povečanem številu izdanih slovenskih prevodov pri tujih založnikih. Javna agencija za knjigo, krajše JAK, je od 2015 dalje organizirala izobraževanja o založniških mehanizmih, prodaji avtorskih pravic v tujino ter spodbujala mreženja s tujimi založniki in gostovanja slovenskih avtoric in avtorjev v tujini. Aktivno je sofinancirala prevode slovenskih knjižnih del ter organizirala delavnice za prevajalce. Na sejmu običajno namreč nastopajo avtorji, ki so v tuje jezike že prevedeni. Po nekajkratnih menjavah vodstva znotraj strokovne skupine, ki je zadolžena za organizacijo gostovanja na frankfurtskem sejmu, je od junija 2022, poleg Matthiasa Göritza, sokurator slovenske predstavitve Miha Kovač. Slovenija bo v svojem programu med drugim dala poudarek na inovativne pristope pri uvajanju novih tehnologij in uveljavljanju njihovih avtorjev v tujini ter se posvetila temi književnega branja v dobi zaslonov. Eden izmed pomembnih programskih temeljev nacionalne predstavitve pa bo tudi poezija, ki je sicer tržno manj uspešen žanr.
Vsaka država se na knjižnem sejmu v Frankfurtu dobi svoj sejmiščni prostor, ki si ga oblikuje po lastni zasnovi. Jeseni 2022 so bili objavljeni rezultati natečaja za paviljon in stojnico na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023. Zmagovalni predlog je delo Urške in Jureta Sadarja s sodelavcem Martinom Smrekarjem, ki se poigrava s prostorsko vzporednico sloganu slovenske predstavitve. Glavni oblikovni element je namreč modularni sistem knjižnih polic “satovje”. Geometrijski element heksagona, ki satovje določa, je tudi rdeča nit oblikovanja celotnega prostora. Uporabljeni materiali so les, karton in tekstil, ki so izdelani v Sloveniji po principih krožnega gospodarstva. V prostor pa so avtorji projekta umestili tudi premično pohištvo in opreme slovenskih oblikovalcev. Frankfurtski knjižni sejem je namreč priložnost, da se Slovenija predstavi celostno, knjižna produkcija pa je lahko izpostavljena v harmoniji z drugimi kvalitetnimi izdelki in izsledki slovenske arhitekture, oblikovanja, umetnosti in kulture.
Vir fotografije: Projektna mapa 1. nagrade na natečaju za izbiro paviljona in stojnice na mednaordnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023 (avtorja: Urška in Jure Sadar, sodelavec: Martin Smrekar)