Nedavno je bila Slovenija izbrana za častno gostjo mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022. Nemško govorno področje bo naslednjih pet let gotovo v središču pozornosti. Slovenski ustvarjalci so v njem že prisotni, tokrat pa si poglejmo, koliko naših književnikov je dalj časa ustvarjalno prebilo v Berlinu in na Dunaju. V teh dveh mestih Ministrstvo za kulturo namreč omogoča bivanje v delovnih rezidencah.
Od leta 2004 so enomesečne delovne rezidence na voljo v Berlinu, od leta 2012 pa tudi na Dunaju. Vzemimo zadnjih šest let (2013–2018) in se osredotočimo na področje knjige: v Berlinu se je zvrstilo 14 (18 % vseh rezidentov), na Dunaju pa kar 18 književnikov oziroma prevajalcev (30 % vseh rezidentov).
Seznam vseh izbranih ustvarjalcev si lahko ogledate v arhivu na portalu Culture.si. Rezidenti na Dunaju so podrobneje predstavljeni na spletni strani Skice, medtem ko so na spletni strani Veleposlaništva RS v Berlinu opisani tudi njihovi projekti.
Kaj sploh so rezidenčna bivanja? Po mednarodno uveljavljenem modelu artist in residence jih je Ministrstvo za kulturo razvilo kot dolgoročni podporni mehanizem, ki želi spodbuditi mednarodno delovanje slovenskih ustvarjalcev in kulturnih producentov. Ministrstvo za kulturo jih razpisuje vsako leto. Ustvarjalci z vseh področij se na podlagi referenc in delovnega načrta odločajo med štirimi mesti: Dunaj, Berlin, London in New York. Za kritje stroškov poti in enomesečno bivanje v stanovanjih, ki jih najema ministrstvo (na portalu Culture.si najdete tudi njihove fotografije), se lahko potegujejo posamezni umetniki, prevajalci, kritiki, producenti ali kustosi, vendar le vsakih pet let.
Daleč najbolj oblegana je seveda rezidenca v New Yorku, ki zato zahteva natančno predpripravo projekta in več vabil ameriških partnerjev. Po drugi strani pa so naši ustvarjalci na Dunaju in v Berlinu deležni več strateške podpore. Zagotavljata jo edina dva kulturna centra, ki delujeta v sklopu slovenskih veleposlaništev: dunajski Slovenski kulturno-informacijski center Skica (od 2011), v letu 2016 pa je pričel z delom tudi Slovenski kulturni center v Berlinu. Centra sta sad medresorskega sodelovanja med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za kulturo.
Helena Pivec