Monthly Archives: January 2020

DIGITALNI ODTIS LITERARNE ZGODOVINE: novela Luize Pesjak

Med brskanjem po Kulturnikovih podatkovnih zbirkah, ki združujejo približno 30 izbranih strokovnih spletnih virov (podatkovne zbirke, spletna mesta, portali, arhivi), smo ugotovili, da je letos 150 od objave Rahele, izvirne novelice Luize Pesjak (1828-1898).

Delo je bilo objavljeno leta 1870 v letopisu Matice Slovenske, ki ga hrani NUK, a je dostopno tudi prek portala digitaliziranih del dLib. Izvirno novelico Rahela najdete na strani 128.

Prijetno branje vam želimo.

INTERAKTIVNA INFOGRAFIKA: EU financiranje kulture

Gledati naprej ne pomeni prav dosti, če ne obstaja referenčni okvir za opaženo. Na Culture.si najdete interaktivno infografiko, ki predstavlja podatke o EU financiranju kulture, filma in avdiovizualnih medijev. Podatki zajemajo obdobje 2000-2018 in pokažejo, da je bilo v teh devetnajstih letih 220 organizacij v Sloveniji vpetih v 925 projektov evropskih dimenzij.

Culture.si Infographics EU funds

Vir: Culture.si

Več o projektu najdete na Culture.si, kjer lahko tudi poklikate po infografiki, filtrirate po umetniških kategorijah in ugotovite, katere organizacije s področja kulture so v teh projektih sodelovale.

UMETNIŠKA GOSTOVANJA V JANUARJU

Tadej Pogačar se med 10. januarjem in 29. februarjem predstavlja v dunajski galeriji Stock z razstavo CODE:RED.

V New Yorku poteka Winter JazzFest, na katerem bo 17. januarja nastopil pianist Marko Črnčec, skupaj z vokalistom Jonathanom Hoardom.

Baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor gostuje v neposredni bližini: 18. januarja bodo nastopili v teatru Nuovo Giovanni da Udine, 21. januarja pa v teatru Comunale di Modena. Obakrat bodo izvedli balet Giselle skladatelja Adolpha Adama in v koreografiji Rafaela Avnikjana.

Pianistka Kaja Draksler se bo predstavila na džezerjem dobro znanem prizorišču Bimhuis v Amsterdamu.

Če ste slučajno (ali pač namerno) v Hong Kongu, vas utegne zanimati koncert skupine Laibach v Chan Shu Kui City Hall.

Več o gostovanjih slovenskega umetništva najdete v zbirniku na Culture.si.

KULTURNIKOVO VLOŽIŠČE

Le grand novost letošnjega leta na Kulturniku je Vložišče – stran, na kateri lahko dogodke vnašate ročno.

Kot pogosto poudarimo, Kulturnik sicer deluje po principu strojnega črpanja. To pomeni, da dogodke najde prek t. i. RSS feeda ali koledarja in jih lahko direktno prikaže (s tem pa jih promovira) na portalu, kar organizatorjem in producentom na področju kulture prihrani dodatno ročno delo.

Vendar pa se včasih zgodi, da organizacija (društvo, zavod, prizorišče) bodisi nima spletnega ali urejenega strojno berljivega formata za dogodke in/ali novice bodisi dogodke prireja le redkokdaj. Takrat še kako prav pride možnost ročnega vnosa. In ta storitev je zdaj na Kulturniku dostopna, izrazito enostavna ter, seveda, brezplačna.

Postopek je res sila enostaven: kliknete na povezavo, vpišete svoj email naslov, ga potrdite v nabiralniku in pričnete z vnašanjem.

Za pomoč in vprašanja smo vam, kot vedno, na voljo na urednik@kulturnik.si

2020 V ZNAMENJU OBRAVNAVANJA ZVOKA V DRUŽBI

Mednarodna iniciativa, ki jo sestavljajo Mednarodna komisija za akustiko (International Commission for Acoustics), Evropsko združenje za akustiko (European Acoustics Association), Ameriško društvo za akustiko ( Acoustical Society of America, Mednarodni inštitut za akustike in vibracije (International Institute of Acoustics and Vibration) ter Mednarodni inštitut za nadzor hrupa (International Institute of Noise Control Engineering) je konec 2019 najavila, da bo leto 2020 Mednarodno leto zvoka. Prek mnoštva dogodkov, prispevkov in diskusij želi iniciativa letos poudariti pomembnost zvoka in z njim povezanih znanosti ter tehnologij. V ta namen so postavili tudi novo spletno mesto sound2020.

Otvoritveni ceremonial se ima zgoditi 31. januarja na pariški Sorboni. Isti dan načrtujejo tudi ‘zvočni sprehod’. Spomnimo naj, da se v Sloveniji z zvočnimi sprehodi ukvarja umetnica Irena Pivka. Več o njenih projektih si lahko preberete na njenem spletnem mestu

Omenimo naj še, da v sklopu Mednarodnega leta zvoka poteka tudi mednarodno tekmovanje za osnovnošolke in osnovnošolce, srednješolke in srednješolce. Če ste v stiku s šolami, jim lahko posredujete povezavo do informacij o tem natečaju.

Kaj se v naslednjih tednih dogaja na področju zvočnih umetnosti v Sloveniji, pa lahko izveste na Kulturniku, seveda. 

KRITIŠTVO: gonilna sila za ozaveščanje o kulturnem dogajanju

Morda se zdi, da se napori in skrbi umetnice ali umetnika končajo, ko je delo objavljeno, predstavljeno, ko torej pride v javni prostor. Še posebej, če za svoje delo celo dobi dostojno plačilo. Pravzaprav pa je tako, da se skrbi – ki s samim ustvarjanjem nimajo prav nobene zveze – takrat šele pričnejo. Reče se jim: čakanje na recenzije oziroma kritike.

Umetništvu in tudi javnosti, ki ne uspe spremljati te obsežne kulturne produkcije, pride nasproti kritiška stroka. Tule je le nekaj utrinkov iz kritiškega prostora v zadnjem tednu: Diana Pungeršič je za revijo Sodobnost recenzirala esejistično zbirko Boštjana Narata Podaja v praznoVid Lendar se je za Dnevnik sprehodil skozi razstavo Pygmalion v Jakopičevi galeriji; Miša Gams je za MMC obravnavala Paradiž, drugo pesniško zbirko Petre BaumanKlara Drnovšek Solina je za portal Kriterij.si pisala o performansu Jana RozmanaMEMEMEMETine Vučko se je za revijo NovaMuska odpravil na tretji koncert Modrega abonmaja Orkestra Slovenske filharmonije; v Filmskem kotičku so si ogledali film The Irishman, v katerem glavne vloge zasedajo Robert DeNiroAl Pacino in Joe Pesci. Upamo, da bo tudi slednjim trem dodatna recenzija vsaj malo pomagala pri podaljševanju statusa samozaposlenega v kulturi.

Kritike oziroma recenzije se, seveda, kopičijo na Kulturniku

Če vašega najljubšega kritiškega portala še nimamo med viri, a bi si želeli, da bi ga imeli, nam to lahko sporočite na urednik@kulturnik.si.

mednarodni fokus: PLESNI FESTIVALI PO SVETU

Na portalu Culture.si se je v desetih letih nabral zajeten arhiv podatkov o gostovanjih in številnih vabilih našim ustvarjalcem na mednarodne festivale. Na spisku več kot šestdesetih plesnih festivalov vidimo ducat plesnih festivalov na Hrvaškem, na katerih so gostovali plesne umetnice in umetniki iz Slovenije: povezave z dinamično zagrebško plesno sceno so očitno v razmahu, nekaj plesnih festivalov pa je tudi v Dalmaciji. Seveda pa so tukaj tudi druge, bolj oddaljene destinacije: producenta Flota in PTL sta poslala plesni tandem Žigan KrajnčanGašper Kunšek s predstavo Alien Express tako v Brazilijo kot v Kamerun. Zasledovalci sreče (EnKnapGroup in NTO) so gostovali ne le v desetih evropskih mestih, ampak tudi na festivalih v Hong Kongu in na Japonskem. Edward Clug je z deli Stabat Mater & Posvetitev pomladi gostoval na festivalu Cervantino v Guanajuato v Mehiki.

Seveda plešemo v mednarodnem prostoru tudi prav zdaj in v prihodnje. V decembru 2019 se Matija Ferlin predstavlja v Varaždinu, v januarju 2020 pa v Kataniji nastopa Milan Tomašik. Medtem ko je en del baletnega ansambla SNG Maribor prejšnji teden v londonskem Coliseumu dvakrat predstavil Radio & Juliet koreografa Edwarda Cluga, je drugi del ekipe SNG Maribor, v sodelovanju z Gledališčem Koper, v Hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu izvedel koreografijo Gaja ŽmavcaPeter in volk.

Naj vas opozorimo na gostovanje dveh perspektivnih koreografij, Ane Cvelfar in Kaje Vajdetič, na festivalu Jerusalem International Dance Week v Plesnem centru Macha Shalema v Jeruzalemu. Gostovanje je finančno podprlo Veleposlaništvo RS v Tel Avivu. Avtoricama želimo uspešno delo.

Knjige v vsako hišo: Zaključil se je 35. Slovenski knjižni sejem

S 1. decembrom se je v ljubljanskem Cankarjevem domu zaključil 35. Slovenski knjižni sejem, obenem pa je ob koncu preteklega meseca država znižala davek na knjige. Knjižna nebesa. Toda: kot navaja Andrej Blatnik v Dnevnikovem komentarju, si leposlovje bralci v polovici primerov izposodimo v knjižnici. Le štiri odstotke knjig kupimo v knjigarnah. Sejem tako morda deluje kot kataloška knjižna razstava.

Organizatorji so se letos, ob jubileju, sicer pohvalili z milijon prodanimi knjigami; če pa pomislimo, da je v 35. letih sejem obiskalo okrog 700.000 obiskovalcev in obiskovalk, dobimo na obiskovalca oziroma obiskovalko knjigo in pol. Da, res, je, kot kaže raziskava “Knjiga in bralci”: v Sloveniji je 50 odstotkov nebralcev.

35. Slovenski knjižni sejem je letos predstavil okrog 200 novih literarnih izdaj in ponudil okrog 300 dogodkov. Morda bi veljalo še vedno in znova in znova vendarle razmisliti o opomniku, ki ga je v lanskem letu podala pesnica in založnica Anja Golob: sodelovanje na Slovenskem knjižnem sejmu si mnoge založbe finančno težko privoščijo, stojnica namreč stane okrog 1300 evrov. Tako smo letos, denimo, pogrešali Aleph, založbo, ki nam kot po tekočem traku poklanja Jenkove nagrajence in nagrajenke.

Slovenski knjižni sejem ima seveda poleg širnega občinstva tudi precej medijske pozornosti, ki pa se z najrazličnejših koncev steka na Kulturnik. Tako si lahko na enem mestu preberete, kaj vse se je dogajalo letos, kakšni so bili komentarji, katere teme so bile odprte na vsakem izmed več sejemskih odrov itn.

ALI RAČUNALNIŠKE IGRICE RES DVIGAJO RAVEN KONZUMIRANJA KULTURE?

Eurostatova publikacija Culture Statistics – Edition 2019 poroča, da uporabniki interneta med aktivno populacijo (16–74 let) v Sloveniji še vedno presegajo povprečje Evropske unije na področju rabe interneta za namene konzumiranja nekaterih segmentov kulture. Če se ustavimo le pri podatkih o rabi interneta za poslušanje glasbe (radio, streaming): povprečje za območje EU je 56 %, v Sloveniji pa 64 %.

V publikaciji prištevajo med kulturo tudi igranje igric, kar nam ni povsem jasno, a vendarle, rečemo lahko, da v Sloveniji internet za igranje igric uporablja 7 odstotnih točk manj uporabnikov interneta kot v celotni EU. Sklep je lahko naslednji: Princip Kruha in iger! očitno v Sloveniji ne deluje – morda bi deloval princip: Kruha! –, gotovo pa dostopnost glasbe, kar omogoča internet, v tem prostoru igra pomembno vlogo. Več statističnih podatkov o infomacijski družbi najdete na spletnih straneh Eurostata, pa tudi na Statističnem uradu RS.  

Vir: Eurostat

PRIHAJAJO NOVE EDICIJE FESTIVALOV

Leto 2019 odhaja z izkupičkom 187 festivalov; od tega jih je bilo kar 70 glasbenih, 22 filmskih, 12 literarnih. Koledarsko “arhitekturo” je izrisal Culture.si.
 
Še vedno je največja gostota festivalov v poletnih mesecih, od sredine junija do sredine septembra, od tega največ glasbenih, daleč najmanj pa literarnih. Literarni festivali so tudi sicer daleč najredkeje zastopani v celokupni slovenski festivalski zgodbi, in če pomislimo, da so odrasli Slovenci – po podatkih raziskave “Spretnosti odraslih PIAAC 2016”, največje mednarodne raziskave o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom – pod povprečjem držav OECD v besedilnih spretnostih ter pri reševanju nalog v zahtevnih tehnoloških oziroma digitalnih okoljih, da ima vsak četrti odrasli v Sloveniji manjše besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov in težko razume celo preprosta besedila, več kot 400.000 odraslih pa dosega komaj spodnji prag spretnosti, nadalje, da ima enak delež prebivalcev Slovenije težave tudi z matematično pismenostjo in da se je Slovenija med vsemi sodelujočimi evropskimi državami znašla skoraj na dnu, v družbi s Španijo in Grčijo, potem je morda čas za razmislek (tudi) o morebitnih korelacijah med temi podatki in gostoto literarnih festivalov.
 
Pozor, na Kulturniku smo začeli zbirati datume, zidake za infografike 2020: U3 in BIO premoščata skok v 2020, v januarju se priključijo Bobri, BUMfest in Festival evropskega in mediteranskega filma. Rast festivalov lahko spremljate na interaktivni infografiki Festivali v Sloveniji na Culture.si, prav tako tudi v pregledu dogodkov na Kulturniku.
 
V kolikor veste za festival, ki ga v podatkovnih bazah še nimamo, vas vabimo, da nas o tem obvestite na urednik@kulturnik.si, mi pa držimo pesti za nove edicije festivalov.