Categories
Kulturnik.si

Kaj imajo pokemoni skupnega z muzeji?

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije sta 13. oktobra 2016 organizirala prvo delovno Kavo s Kulturnikom. V Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor se je zbralo okrog dvajset muzealcev iz skoraj cele Slovenije (in Hrvaške!), naš gost pa je bil Jure Čuhalev, sociolog, programer in – trener pokemonov.

Pokemon GO je geolokacijska igra, ki je to poletje viralno zavzela svet in v medijih odigrala vlogo dobre novice. V igri so se hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije v Sloveniji, ki so se na pojav različno odzvali. Čeprav je doživela vrhunec julija, jo še danes igra na milijone igralcev. A Pokemoni so bili za udeležence Kave s Kulturnikom le povod za živahno debato o vplivu globalnih tehnologij na navade (potencialnih) obiskovalcev muzejev in o vlogi jasno začrtanega poslanstva ustanove ter njene komunikacijske strategije. Nekaj poudarkov:

V slovenskih muzejih lovci na pokemone niso postali tudi njihovi obiskovalci. Včasih so sicer uporabili muzejsko infrastrukturo, kaj več pa jih ni zanimalo. Muzealci se zavedajo, da nima smisla “loviti lovce”, pač pa se da pojav izrabiti za nagovor javnosti, ki vpliva na javno podobo: “muzej ni dinozaver, ki se ukvarja z zbiranjem predmetov iz preteklosti, pač pa je aktualen in takšne so tudi njegove razstave”. Morda ostaja neizkoriščena njihova skupna strast – zbiranje.

Koketiranje v svetom popkulture lahko muzej zanese tudi v etično vprašljive oz. strokovno neprimerne povezave (eno takšnih smo odkrili tudi med debato). Zato je pomembno, da razvijamo hišni slog nagovora javnosti prek različnih komunikacijskih kanalov, seveda še posebej prek družbenih omrežij, kjer se je treba odzivati hitro. Zanimivo, da podobno velja za politične teme: v čigavem imenu govori muzej? Ena najpomembnejših ugotovitev v debati je bila nujnost sodelovanja in medsebojnega informiranja v kolektivu.

Očitna lekcija igre PokemonGO je, da bomo v prihodnosti imeli vedno manj nadzora nad podatki in informacijami, ki pridejo do uporabnikov in javnosti. Ena od taktik je proaktivnost: razumeti globalne spletne storitve in jih izrabiti za svoje poslanstvo. Tak primer je, recimo, samoiniciativen vpis galerije in lokacij javnih plastik po mestu v googlov zemljevid (UGM), ki je kasneje vplival na korektnejšo informacijsko izpostavljenost. Obenem pa se velja zamisliti: večina globalnih spletnih platform je motiviranih z ustvarjanjem dobička in njihovo delovanje zna biti v nasprotju z načeli in poslanstvi ozaveščenih kulturnih ustanov, ki si prizadevajo za javno dobro. Zato na Ljudmili poudarjamo pomen dobrih muzejskih in projektnih spletnih mest, saj samo tako  lahko ostajamo lastniki podatkov in arhiva in nadzorujemo pravilno uporabo vsebin.  Vsako debato o spletni prisotnosti slovenske kulture bo seveda spremljal refren: Najlaže je nekaj objaviti na spletu, čisto nekaj drugega pa je narediti nekaj v živo!

Poskusna Kava s Kulturnikom se je razpletla v vzajemno začudenje, da sta dve uri tako hitro minili, da se sploh nismo utegnili zateči k običajnemu pritoževanju čez kulturno politiko in druge nadnaravne sile. Ljudski rek, da muzealci “nič ne delajo, samo kavo pijejo”, bomo vzeli zares in s tovrstnimi odprtimi debatami nadaljevali, saj je gostoljubno in sproščeno vzdušje spodbudilo izmenjavo strokovnih mnenj in tudi znanj.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje in dobro debato. Posebej hvala Marku Brumnu in Urški Purg, ki sta nam pomagala razviti zamisel in strukturo dogodka, ter Juretu Čuhalevu za odlično pilotiranje po temi in Urošu Lehnerju za umetniško dokumentiranje. V povsem analognem Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor sta nas suvereno sprejela Aleksandra Berberih-Slana in Uroš Dokl, hvala za gostoljubje!

Alenka Pirman

Risba Uroš Lehner

> Poslušajte reportažo Irene Kodrič Cizerl: Kako uporabnike mobilnih iger tipa Pokemon GO spraviti v muzej?, Aktualno na Radiu Maribor, RTV Slovenija, 19. 10. 2016 (12’)