Tag Archives: statistika

Kulturnikovih petkrat top pet in enkrat top deset v 2017-2018

Kulturnik s polno paro obratuje že pet let. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali leta 2016, zato je čas za predpraznično inventuro iztekajoče se dveletke.* Ampak, pozor! Kulturnik zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke., v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi ugotovitvami.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (48 virov RSS)
  2. Gledališče (33 virov RSS)
  3. Glasba (56 virov RSS)
  4. Film (31 virov RSS)
  5. Dediščina (25 virov RSS)

Literatura med Kulturnikovimi uporabniki ostaja daleč najbolj priljubljena. Tudi gledališče ostaja na drugem mestu, glasba, film in dediščina pa so z lestvice izrinili fotografijo, vizualno umetnost in arhitekturo. Slednja so dejansko na spletu žal slabše zastopana.

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Mediji (40 virov RSS)
  2. Blogi (90 virov RSS)
  3. Kritike in recenzije (21 virov RSS)
  4. Podkasti (28 virov RSS)
  5. Tehnologija (11 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 40 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Mediji, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Mediji, Blogi, Gledališče ter Kritike in recenzije. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Notranjsko primorske novice
  4. Simboli polpretekle zgodovine
  5. Radio Študent
  6. Dnevnik
  7. Večer
  8. Mladina
  9. Misli (STA)
  10. Delo Ocene

Videti je bilo, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji, toda na vrhu že od samega začetka vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti z Notranjske). Da se notranjska kultura na spletu bolje znajde kot slovenska, je očitno tudi po odlični branosti lokalnih Notranjsko primorskih novic. Spravljivi fotoblog polpretekle zgodovine trenutno sicer miruje, je pa njegova dosedanja rednost objav uporabnike očitno prepričala, da so ga radi spremljali. Časopis Delo se bo z naših lestvic počasi poslovil, saj od prenove njihovega spletnega mesta v maju 2018 odgovornim brez uspeha pošiljamo prošnjo, naj ponovno uredijo RSS feed za kulturne vsebine.

Dogodki na hitro

Aprila 2018 so se na Kulturnik prenehale stekati napovedi prireditev, najavljene na Facebookovih straneh, zato se je narava podatkov, ki jih objavljamo, spremenila. Umanjkali so predvsem tisti manjši kulturni zavodi, društva, upravniki prizorišč ipd., ki so iz praktičnih razlogov v celoti preselili svoje najave na to družbeno omrežje. Na Ljudmili smo zato okrepili svetovanje in pomoč producentom, da uredijo strojno branje podatkov pri sebi in s tem ohranijo nadzor nad njimi. Poglejmo, kaj so uporabniki na Kulturniku najpogosteje iskali:

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

  1. Maribor
  2. Ljubljana
  3. Kranj
  4. Ptuj
  5. Tolmin

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri. Vsekakor zanimiv pokazatelj tudi za štiri slovenska mesta, ki bodo naslednje leto kandidirala za Evropsko kulturno prestolnico 2025.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. razstave
  3. za otroke
  4. gledališke predstave
  5. izobraževanje

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Arena Stožice
  3. Blunout 
  4. Cvetličarna
  5. Kulturni center Janeza Trdine

Izboljšava RSS feeda je največji kulturni center v državi s tretjega mesta zavihtela na čelo. Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialna prizorišča, ki jih dohiteva le še kulturni center v Novem mestu.

Popotnica za 2019

Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, širite dober glas o Kulturniku ali pa končno uredite strojno berljivost svojih podatkov. V pomoč smo vam pripravili nasvete in preprosta navodila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. 2017 do 1. 12. 2018. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

open data C eu funding private-public

Odprti podatki portalov Culture.si in Kulturnik

Portala Culture.si in Kulturnik.si sta portala Ministrstva za kulturo, razvija pa ju Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost. Prvi je v angleščini in namenjen spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Vsebine so izvirne, deluje na odprtokodni platformi MediaWiki. Kulturnik pa je namenjen lažjemu dostopu do obstoječega digitaliziranega bogastva slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in sledenju aktualni kulturni produkciji ter pestremu kulturnemu dogajanju po Sloveniji. Gre za iskalnik po podatkovnih zbirkah in agregator novic ter dogodkov iz prek 2000 različnih spletnih virov, ki jih povprečni uporabnik spleta niti ne pozna niti jim ne more slediti, Google pa jih le deloma upošteva oz. zadetkov pri posamezni poizvedbi ne prikaže na prvi strani.

Ta uvod je potreben, da opredelimo podatkovne zbirke, ki nastajajo na obeh portalih, kot “stranski produkt” sledenja zastavljenim ciljem (popularizacija slovenske kulture za različne javnosti). Ker pokrivamo tako javni kot zasebni sektor v kulturi, ter vsa področja od kulturne dediščine do vseh umetnostnih zvrsti, smo v bistvu ustvarili edinstvene podatkovne zbirke, za katere si želimo ponovne uporabe, tudi v statistične in torej analitične namene.

Za Ministrstvo za javno upravo smo pripravili seznam nekaterih podatkovnih zbirk odprtih podatkov za portal Odprti podatki Slovenije (OPSI).

https://wiki.ljudmila.org/OpenData_Zbirke

open data ljudmila wiki

Sami pa smo na treh primerih izdelali interaktivne infografike, ki lahko ponazorijo potencial, ki se skriva v naših (t.j. javnih, odprtih) podatkih portala Culture.si. Za te tri primere smo določili natančne kriterije, podatke očistili in uskladili, tako da so baze podatkov verodostojne. Podobno bi postopali pri vsakem nadaljnjem tovrstnem projektu.

1) Festivali po Sloveniji
https://www.culture.si/en/Festivals_in_Slovenia
V bazi je okrog 200 festivalov, ki jih prikazujemo po tednih skozi koledarsko leto. Na dnu strani smo objavili tudi press clipping, ta infografika je bila za medije očitno najbolj zanimiva. Skozi primerjavo po letih se da odčitati trend “poletizacije” festivalov, recimo.

festivali 2018

2) Culture from Slovenia Worldwide
https://www.culture.si/en/Culture_from_Slovenia_World_Map
Edina obstoječa baza podatkov o gostovanjih naših ustvarjalcev in kulturnih producentov po svetu. Zanimalo nas je, kakšen izgleda svet, če ga “kolonizira” slovenska kultura. Kje smo najbolj prisotni in kam ne zahajamo? Ti podatki, ki so na voljo tudi v obliki zemljevida, najbolj zanimajo Ministrstvo za zunanje zadeve, v veliko pomoč je namreč tudi mreži naših diplomatsko-konzularnih predstavništev.

open dataworldwide

3) EU funding
https://www.culture.si/en/EU_funding
Skupaj z informacijsko pisarno Ustvarjalna Evropa Slovenija smo pripravili edinstveno bazo podatkov, ki je ne premore nobena druga evropska država. V njej smo združili podatke tako za Creative Europe kot za Media programe, ki so edini viri financiranja kulture na ravni Evropske Unije. Dejansko je Slovenija pri črpanju teh sredstev med najuspešnejšimi državami in te infografike služijo za analizo. Po letih lahko spremljamo razmerje med nevladnimi in javnimi kulturnimi organizacijami, recimo, dobimo pregled nad uspešnostjo po področjih ali pa po vlogi v projektu (prijavitelj ali partner).

kreslin cankar

Cankar vs. Kreslin, večni derbi!

Kulturnik.si je (med drugim) uporaben in krasen zato, ker nudi vpogled v dinamike kulturnega prostora v Sloveniji. Zato smo tokrat pogledali, kateri so najpogostejši iskalni pojmi na portalu po mesecih letošnjega leta, in ugotovili, da v spletnem prostoru poteka bitka med Vladom Kreslinom in Ivanom Cankarjem. Oba avtorja sta namreč bila vsak mesec leta 2018 med top 5 iskalnimi pojmi; razen februarja, ko je malo kaj lahko konkuriralo pustovanju.

Res je, da muzičist ves čas vzdržuje nekaj prednosti, a ne gre pozabiti, da se je Cankarjevo leto šele dobro začelo, zato Ivan Cankar reče, “po deveti deželi se je bil nenadoma razlegal glas, da je umetnost na svetu,” nato Vlado Kreslin reče, “danes sem v molu, ne vem, kaj mi je,” nakar Ivan Cankar reče, “sij na naju, usmiljeno nebo,” nakar Vlado Kreslin reče bodisi Cankarju bodisi sebi: “Še je čas.”

Nina Dragičević

Viri:

Dunaj in Berlin, pred Frankfurtom

Nedavno je bila Slovenija izbrana za častno gostjo mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022. Nemško govorno področje bo naslednjih pet let gotovo v središču pozornosti. Slovenski ustvarjalci so v njem že prisotni, tokrat pa si poglejmo, koliko naših književnikov je dalj časa ustvarjalno prebilo v Berlinu in na Dunaju. V teh dveh mestih Ministrstvo za kulturo namreč omogoča bivanje v delovnih rezidencah.

Residency in Berlin

Residency in Berlin

Od leta 2004 so enomesečne delovne rezidence na voljo v Berlinu, od leta 2012 pa tudi na Dunaju. Vzemimo zadnjih šest let (2013–2018) in se osredotočimo na področje knjige:  v Berlinu se je zvrstilo 14 (18 % vseh rezidentov), na Dunaju pa kar 18 književnikov oziroma prevajalcev (30 % vseh rezidentov).

Seznam vseh izbranih ustvarjalcev si lahko ogledate v arhivu na portalu Culture.si. Rezidenti na Dunaju so podrobneje predstavljeni na spletni strani Skice, medtem ko so na spletni strani Veleposlaništva RS v Berlinu opisani tudi njihovi projekti.

Kaj sploh so rezidenčna bivanja? Po mednarodno uveljavljenem modelu artist in residence jih je Ministrstvo za kulturo razvilo kot dolgoročni podporni mehanizem, ki želi spodbuditi mednarodno delovanje slovenskih ustvarjalcev in kulturnih producentov. Ministrstvo za kulturo jih razpisuje vsako leto. Ustvarjalci z vseh področij se na podlagi referenc in delovnega načrta odločajo med štirimi mesti: Dunaj, Berlin, London in New York. Za kritje stroškov poti in enomesečno bivanje v stanovanjih, ki jih najema ministrstvo (na portalu Culture.si najdete tudi njihove fotografije), se lahko potegujejo posamezni umetniki, prevajalci, kritiki, producenti ali kustosi, vendar le vsakih pet let.

Daleč najbolj oblegana je seveda rezidenca v New Yorku, ki zato zahteva natančno predpripravo projekta in več vabil ameriških partnerjev. Po drugi strani pa so naši ustvarjalci na Dunaju in v Berlinu deležni več strateške podpore. Zagotavljata jo edina dva kulturna centra, ki delujeta v sklopu slovenskih veleposlaništev:  dunajski Slovenski kulturno-informacijski center Skica (od 2011), v letu 2016 pa je pričel z delom  tudi Slovenski kulturni center v Berlinu. Centra sta sad medresorskega sodelovanja med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za kulturo.

Helena Pivec

Enajst let in sto petdeset tisoč dogodkov

Najbolj priljubljena Kulturnikova storitev je najava kulturnih dogodkov po Sloveniji. V državi je prek 5000 različnih kulturnih prizorišč, število dogodkov, ki se zvrstijo v enem letu, pa merimo že v desettisočih. Podatke o dogodkih Kulturnik zajema strojno iz različnih spletnih virov, ki jih delimo po tipu tehničnega standarda:

  • regionalni portali nekdanje mreže multimedijskih centrov po Sloveniji,
  • spletna mesta (koledarji) organizatorjev kulturnih dogodkov,
  • komercialni ponudnik spletnega nakupa vstopnic,
  • strani na Facebooku.

Kako to deluje, smo že pisali, tukaj pa si poglejmo, kakšna so razmerja med temi viri.

Grafi-2018-05

Največ virov zajamemo s strani na Facebooku (FB), kamor so zaradi njegove razširjenosti migrirali tudi kulturni producenti. Za mnoge je to, žal, edini način objavljanja dogodkov na spletu, ki ga je možno strojno prebrati in izvažati. Po številu zajetih dogodkov sledi komercialni ponudnik Mojekarte.si (MKML), s katerim smo sklenili poseben dogovor. Sledijo spletišča organizatorjev kulturnih dogodkov s standardom RSS in starejšim ICS (iCAL in vCAL) ter opuščeni RDFCAL, ki pa je v rabi le še za potrebe agregiranja vsebin s portalov nekdanje mreže multimedijskih centrov M3C. Dolgoročen cilj je pridobiti čimveč kakovostnih virov iz neposrednih virov, za katere na svojih spletiščih producenti in organizatorji kulturnih dogodkov skrbijo sami.

Zato nas zelo veseli, da prikaz razmerja med tipi virov in količino agregiranih dogodkov vendarle prikaže drugačno sliko:

Grafi-2018-06

Navkljub navidezni prevladi Facebooka nam z aktivno uredniško politiko uspeva povečevati odstotek kulturnih dogodkov, objavljenih iz kakovostnejših virov. Rešitev vidimo v večji tehnološki ozaveščenosti kulturnih producentov, ta pa nič ne stane, kvečjemu prihrani! Morda se boste še hitreje strinjali z nami, če povemo, da smo doslej v Kulturnikovo bazo vključili že prek 1200 strani na Facebooku in le okrog 40 tehnično ustreznih spletišč posamičnih kulturnih organizacij.

Kakovost v primeru podatkov o kulturnih dogodkih pomeni, da so ti popolni, točni, usklajeni in ažurirani ter da ponujajo dobro informacijo tudi o vsebini kulturnega dogodka. Do takih podatkov pridemo, kadar ima organizator dogodkov nadzor nad njimi – po možnosti v elektronskem sistemu, ki integrira vse organizacijske faze, od internega načrtovanja, do promoviranja in prodaje vstopnic. Delovni procesi so poenostavljeni, obenem pa ne prihaja do napak pri kopipejstanju – vsako spremembo v sistemu (npr. alternacijo zasedbe vloge ali spremembo ure) avtomatsko zazna tudi Kulturnikov stroj.

Alenka Pirman

Oblikovanje grafov: Žiga Artnak

> Najave aktualnih kulturnih dogodkov na Kulturniku

cropped-kulturnik_blog_cover_light.jpg

Prvomajska inventura

Kulturnik je troedino spletno orodje za lažjo orientacijo po slovenski kulturi. Uporabnikom ponuja Metaiskalnik (40+ virov), Novice (300+ virov) in Dogodke (1400+ virov). Slednji privabijo največ obiska, saj Kulturnik uspešno zajema podatke o kulturnih dogodkih po vsej Sloveniji iz različnih virov (objave na Facebookovih straneh, spletnih koledarjih producentov in pri ponudnikih e-vstopnic). Zanimajo nas uporabniške navade, zato poglejmo, kaj je pokazala prvomajska* inventura. Čigave vsebine so uporabniki najbolj spremljali? Še vedno drži, da Kulturnik, ki zajema vsebine iz skoraj 2000 virov, deluje po načelu dolgega repa**, je pa na lestvicah kar nekaj sprememb.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. literatura
  2. gledališče
  3. kritike in recenzije
  4. mediji
  5. blogi

Literatura ostaja daleč najbolj priljubljena zvrst na Kulturniku in si je kot rubrika očitno pridobila največ rednih bralcev. Sledita takorekoč izenačena gledališko področje in rubrika kritiških zapisov, ki preči vse umetniške zvrsti. Med redno spremljanimi rubrikami izstopajo še novice iz medijskih hiš in blogi. Kateri pa so najbolj priljubljeni viri?

Najbolj brani viri:

  1. Stare slike (Cerknica)
  2. Delo Ocene
  3. Arhitekt magazin
  4. Marijan Zlobec
  5. SLG Celje
  6. Dnevnik, vizualna umetnost
  7. Gledališče Velenje
  8. Mestno gledališče Ptuj
  9. Notranjsko primorske novice (Kultura)

Naše predvidevanje, da bodo to lestvico zavzeli mediji, saj zaradi rednih in pogostih objav zasenčijo druge vire, se ni uresničilo! Domoznanskemu blogu Stare slike ne zmore parirati več nihče, še blog plodovitega Marijana Zlobca, ne. Tega so po priljubljenosti prehitele Delove kritiške objave in, presenetljivo, zamrli arhitekturni blog (dostopen le še prek Kulturnika). Precej brane so še novice iz treh gledaliških in dveh medijskih hiš, so pa vsi viri od tretjega mesta navzdol precej izenačeni.

Dogodki na hitro

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

1) Maribor
2) Kranj
3) Ljubljana
4) Ptuj
5) Celje

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod so naši uporabniki.

Najbolj iskani dogodki:

  1. glasba
  2. za otroke
  3. razstave
  4. gledališče
  5. film

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Ambasada Gavioli
  3. Vodnikova domačija
  4. Top Six Club
  5. Cirkus

Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialni nočni klubi, ki jim lahko v 2017 kljubuje le še Cankarjev dom. Zanimivo, da visoko na lestvici vztraja tudi Vodnikova domačija. Premnogi producenti kulturnih dogodkov na spletu komunicirajo z občinstvom le prek Facebooka. Vsi tisti, ki tega omrežja ne uporabljajo, lahko do njihovih informacij dostopajo prek Kulturnika.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 5. 5. 2017. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih enajstkrat top pet v 2016 (11. 12. 2016).

Kulturnikovih enajstkrat top pet v 2016

Kulturnik s polno paro obratuje že več kot eno leto. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali konec marca, zato je čas za predpraznično inventuro.* Ampak, pozor! Kulturnik  zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se ponovno osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke, v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi.

Novice na debelo

Najbolj priljubljene rubrike:

  1. Literatura
  2. Gledališče
  3. Kritike in recenzije
  4. Mediji
  5. Fotografija

V začetku leta med rubrikami ni bilo velikih razlik, očitno pa so novi uporabniki vpeljali tudi nove bralne navade: Literatura postaja daleč najbolj priljubljena zvrst na Kulturniku.
Resnici na ljubo pa sta na tem seznamu kar dve rubriki, ki prečita vsa področja – kulturne vsebine iz profesionalnih medijev ter Kritike in recenzije. Prav je, da to ločujemo:

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (37 virov RSS***)
  2. Gledališče (29 virov RSS)
  3. Fotografija (10 virov RSS)
  4. Vizualna umetnost (41 virov RSS)
  5. Arhitektura (14 virov RSS)

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Kritike in recenzije (15 virov RSS)
  2. Mediji (38 virov RSS)
  3. Blogi (76 virov RSS)
  4. Podkasti (26 virov RSS)
  5. Tehnologija (12 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 37 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Literatura, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Gledališče, Kritike in recenzije ter Mediji. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete? Čigave vsebine največkrat kliknete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Delo Ocene
  4. Radio Študent
  5. Center Ustvarjalna Evropa

Videti je, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji. Na vrhu ni sprememb: tam vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti). Sledita časopis Delo s svojimi recenzijami in Radio Študent. S slednjim je skoraj izenačena informacijska pisarna edinega programa Evropske komisije, namenjenega sofinanciranju kulture. Zelo blizu CED so še Dnevnik, blog Društva za domače raziskave z zbirko kovinskih pajkov ter medijsko prenenečenje – Notranjsko primorske novice!

Poglejmo priljubljenost vsebin še po tipu virov.

Najbolj obiskani mediji:

  1. Delo (7 virov RSS)
  2. Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC) (10 virov RSS)
  3. Program ARS, Radio Slovenija (18 virov RSS)
  4. Radio Študent
  5. Dnevnik

Nekatere medijske hiše omogočajo uvoz področnih virov RSS, ki jih na Kulturniku obravnavamo ločeno. Za zgornjo lestvico smo jih sešteli. Uporabniki Kulturnika najpogosteje spremljate Delo, precej priljubljen je tudi MMC RTV Slovenija. Sledijo jima Program ARS in skoraj izenačena Dnevnik in Radio Študent, ki je s spiska izrinil Mladino. Za ovratnik jim diha presenečenje leta – Notranjsko primorske novice!

Najbolj priljubljeni blogi:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Spajkanje
  4. Dragan Živadinov
  5. Zgodovinski portal

Prva dva ostajata brez resne konkurence in to v absolutnem Kulturnikovem merilu. Veliko zanimanja je očitno vzbudila tudi spletna zbirka kovinskih pajkov Društva za domače raziskave, tesno ji sledi kolumna, ki jo Dragan Živadinov piše za Portal Plus. Radi prebirate še blog z zgodovinskimi temami, naglo pa se dviga tudi zanimanje za Urbani blog Jaše Lorenčiča, ki smo ga dodali šele pred kratkim, a je že na šestem mestu. Blogi, ki so še bili na lestvici v začetku leta, so zamrli in ne ponujajo svežega branja.

Najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Arhitekt Magazin
  2. Airbeletrina
  3. Koridor – križišča umetnosti
  4. Odzven
  5. Poiesis

Izpostavljamo pet najbolj obiskanih spletnih revij, edina novost na lestvici je Airbeletrina, njen RSS smo namreč dodali šele po merjenjih v začetku leta. Nišne spletne revije imajo v primerjavi s splošnimi mediji precej manj obiska. Predvidevamo, da imajo – tako kot številni blogerji in podkasti – tudi one svoje zveste bralce, ki za dostop ne uporabljajo Kulturnika.

Najbolj priljubljena spletna mesta kulturnih organizacij:

  1. Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji
  2. Galerija-Muzej Lendava
  3. Mestni muzej Idrija
  4. Mestno gledališče Ptuj
  5. Lutkovno gledališče Maribor

Spletna mesta kulturnih organizacij so lahko dober vir iz prve roke. Ni presenetljivo, da je najbolj na udaru spletišče informacijske pisarne za financiranje kulture iz evropskih sredstev. Ptujskemu gledališču in idrijskemu muzeju se v tokratnih meritvah pridružujeta še spletišči muzeja iz Lendave in Lutkovnega gledališča Maribor. Peterici sledijo še precej izenačeni DIVA, nove pridobitve spletnega video arhiva SCCA-Ljubljana, KIBLA in Zgodovinski arhiv Celje.

Dogodki na hitro

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

1) Maribor
2) Kranj
3) Ljubljana
4) Ptuj
5) Kamnik

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. za otroke
  3. razstave
  4. gledališke predstave
  5. kinopredstave

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Vodnikova domačija
  2. Top Six Club
  3. Cankarjev dom (vse dvorane)
  4. Salon uporabnih umetnosti
  5. Cvetličarna

Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialni nočni klubi, nadaljuje se takole: Ambasada Gavioli, Europark Maribor, Cirkus … Zato je toliko bolj presenetljivo suvereno vodstvo ljubljanske Vodnikove domačije, ki jo od leta 2015 upravlja Zavod Divja misel. Podobno entuziastična ekipa mariborskega Salona uporabnih umetnosti skrbi, da tudi ta ostaja na Kulturnikovi lestvici.

Popotnica za 2017

Statistika bo Kulturnikovi redakciji koristila za premislek o temeljnem metauredniškem vprašanju: Kako najbolje urediti vire, da se bodo vsebine v rubrikah ujele s potrebami uporabnikov? Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, ali pa širite dober glas o Kulturniku.

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a rahlo banalni. Preberite še, kaj priporoča Ljudmila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 7. 12. 2016. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

*** V redakciji Kulturnika ločujemo vir in RSS vir (RSS feed): Ena medijska hiša (vir), recimo, ima lahko več virov RSS za posamezne rubrike (prim. Delo) ali celo za vsako oddajo posebej  (prim. Radio ARS).

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Kulturnikovih osemkrat top pet

Kulturnik se prijemlje. Zanimalo nas je, čigave vsebine so uporabniki še posebej radi spremljali v prvem tromesečju letošnjega leta*. Že zdaj je razvidno, da Kulturnik, ki zajema vsebine iz več kot 2000 virov, deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo po novem sooblikuje tudi Kulturnik. Morda bo pomlad spremenila uporabniške navade, a zima je prinesla tole.

NOVICE, najbolj priljubljena področja:

  1. literatura
  2. gledališče
  3. glasba
  4. mediji
  5. kritike in recenzije

Razlike niso velike, zgornjim rubrikam tesno sledijo podkasti, fotografija, knjižnice in vizualna umetnost. Kateri pa so najbolj priljubljeni viri?

NOVICE, najbolj obiskani viri:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Delo Ocene
  4. Center_ustvarjalna_Evropa_v_Sloveniji (CED)
  5. Mestno gledališče Ptuj

Na vrhu lestvice sta zelo različna, a dobro profilirana bloga z rednimi prispevki (prvega piše upokojeni Delov novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti). Sledi časopis Delo s svojimi recenzijami, med spletnimi mesti kulturnih organizacij pa zelo izstopata informacijska pisarna edinega programa Evropske komisije, namenjenega sofinanciranju kulture, in, presenetljivo, ptujsko gledališče! Veseli nas, da so viri, zastopani na tej lestvici, tako raznorodni. Poglejmo še po tipu virov:

NOVICE, najbolj obiskani viri iz medijskih hiš:

  1. Delo Ocene
  2. Dnevnik
  3. Delo Glasba
  4. Program ARS,_Radio_Slovenija ***
  5. MMC Drugo

Nekatere medijske hiše omogočajo uvoz področnih RSS feedov, ki jih na Kulturniku obravnavamo ločeno. Tako sta se na zgornjem seznamu znašla kar dva Delova vira. Če pa seštejemo vse vire posameznega medija, bo lestvica takšna:

  1. Delo
  2. Program ARS,_Radio_Slovenija
  3. Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC)
  4. Dnevnik
  5. Mladina

Uporabniki Kulturnika najpogosteje spremljajo Delo (6 feedov), sledita izenačena MMC RTV Slovenija (9 feedov) in Program ARS (18 feedov).

NOVICE, najbolj priljubljeni blogi:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Rokova modrina
  4. Rockerska zeppelinifikacija in zappovska kritika****
  5. Natečaj Kraška hiša

Prva dva sta zaenkrat brez resne konkurence. Tretji pa dokazuje, da lahko projektni blog uspešno vzbuja zanimanje za gledališko predstavo. Čeprav je od premiere v Mladinskem minilo že pet mesecev, Rokova modrina vztraja na lestvici. Sicer pa imajo številni blogerji očitno svoje zveste bralce, ki za sledenje kolikor toliko rednim objavam ne uporabljajo Kulturnika.

NOVICE, najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Arhitekt Magazin
  2. Koridor – križišča umetnosti
  3. Odzven
  4. Poiesis
  5. Revija Idiot

Izpostavljamo pet najbolj obiskanih feedov, vendar imajo prek Kulturnika v primerjavi s splošnimi mediji precej manj obiska. Predvidevamo, da imajo – tako kot številni blogerji – tudi nišne spletne kulturne revije svoje zveste bralce.

NOVICE, najbolj priljubljena spletna mesta kulturnih organizacij

  1. Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji
  2. Mestno gledališče Ptuj
  3. Festival Maslenica
  4. Slovensko stalno gledališče Trst
  5. Mestni muzej Idrija

Kar precej spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij si je pridobilo pozornost na Kulturniku. Od tretjega mesta naprej so zelo izenačena, zgornjim sledijo še Muzej slovenskih filmskih igralcev Divača, Lutkovno gledališče Maribor in Galerija-Muzej Lendava.

DOGODKI, najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Salon uporabnih umetnosti
  3. Cvetličarna
  4. Europark Maribor
  5. Vodnikova domačija

Sledijo Top Six Club, Cirkus, Kino Bežigrad, Ipavčev kulturni center Šentjur in Dom II. slovenskega tabora Žalec.

———————

* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 31. 3. 2016. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

*** Trenutno v pripravi nov splošni feed.

****Vir trenutno ne deluje več, bloger Samo Kodela se je preselil na drug strežnik.

> Gl. tudi Kulturnikovih petkrat top pet (31. 12. 2015).

Kulturnikovih petkrat top pet v 2015

Kulturnik je še mlad, novembra je komaj prilezel iz omare v Pritličje in vas vabi, da ga privzamete za svojega. V 2015 smo vsak dan dodajali nove vire in prizorišča, zato je težko presojati dejansko priljubljenost Kulturnikovih vsebin v koledarskem letu. A vendar so spodnje lestvice zanimive in tudi presenetljive!

NOVICE, najbolj priljubljena področja:

  1. gledališče
  2. glasba
  3. vizualna umetnost
  4. mediji
  5. kritike in recenzije

NOVICE, najbolj obiskani viri iz medijskih hiš:

  1. Delo Ocene
  2. Večer
  3. ARS Radio Slovenija*
  4. Radio Študent
  5. Delo Vizualna umetnost 

NOVICE, najbolj priljubljeni blogi:

  1. Stare slike (Cerknica)
  2. Marijan Zlobec
  3. Bombastično! (Tania Semion)
  4. Jaša Koceli
  5. Rokova modrina

NOVICE, najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Poiesis
  2. HRUPmag**
  3. Arhitekt Magazin
  4. Praznine
  5. Odzven

DOGODKI, najbolj iskana prizorišča:

  1. Salon uporabnih umetnosti
  2. Pritličje
  3. Europark Maribor
  4. TOP SIX – Day ‘n’ Night Club
  5. Cvetličarna

———————

* vir v delu (poteka segmentacija po oddajah)

** medij trenutno ne deluje