Category Archives: Kulturnik.si

Novosti na spletišču Kulturnik.si.

Kulturnikovih petkrat top pet in enkrat top deset v 2017-2018

Kulturnik s polno paro obratuje že pet let. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali leta 2016, zato je čas za predpraznično inventuro iztekajoče se dveletke.* Ampak, pozor! Kulturnik zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke., v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi ugotovitvami.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (48 virov RSS)
  2. Gledališče (33 virov RSS)
  3. Glasba (56 virov RSS)
  4. Film (31 virov RSS)
  5. Dediščina (25 virov RSS)

Literatura med Kulturnikovimi uporabniki ostaja daleč najbolj priljubljena. Tudi gledališče ostaja na drugem mestu, glasba, film in dediščina pa so z lestvice izrinili fotografijo, vizualno umetnost in arhitekturo. Slednja so dejansko na spletu žal slabše zastopana.

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Mediji (40 virov RSS)
  2. Blogi (90 virov RSS)
  3. Kritike in recenzije (21 virov RSS)
  4. Podkasti (28 virov RSS)
  5. Tehnologija (11 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 40 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Mediji, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Mediji, Blogi, Gledališče ter Kritike in recenzije. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Notranjsko primorske novice
  4. Simboli polpretekle zgodovine
  5. Radio Študent
  6. Dnevnik
  7. Večer
  8. Mladina
  9. Misli (STA)
  10. Delo Ocene

Videti je bilo, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji, toda na vrhu že od samega začetka vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti z Notranjske). Da se notranjska kultura na spletu bolje znajde kot slovenska, je očitno tudi po odlični branosti lokalnih Notranjsko primorskih novic. Spravljivi fotoblog polpretekle zgodovine trenutno sicer miruje, je pa njegova dosedanja rednost objav uporabnike očitno prepričala, da so ga radi spremljali. Časopis Delo se bo z naših lestvic počasi poslovil, saj od prenove njihovega spletnega mesta v maju 2018 odgovornim brez uspeha pošiljamo prošnjo, naj ponovno uredijo RSS feed za kulturne vsebine.

Dogodki na hitro

Aprila 2018 so se na Kulturnik prenehale stekati napovedi prireditev, najavljene na Facebookovih straneh, zato se je narava podatkov, ki jih objavljamo, spremenila. Umanjkali so predvsem tisti manjši kulturni zavodi, društva, upravniki prizorišč ipd., ki so iz praktičnih razlogov v celoti preselili svoje najave na to družbeno omrežje. Na Ljudmili smo zato okrepili svetovanje in pomoč producentom, da uredijo strojno branje podatkov pri sebi in s tem ohranijo nadzor nad njimi. Poglejmo, kaj so uporabniki na Kulturniku najpogosteje iskali:

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

  1. Maribor
  2. Ljubljana
  3. Kranj
  4. Ptuj
  5. Tolmin

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri. Vsekakor zanimiv pokazatelj tudi za štiri slovenska mesta, ki bodo naslednje leto kandidirala za Evropsko kulturno prestolnico 2025.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. razstave
  3. za otroke
  4. gledališke predstave
  5. izobraževanje

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Arena Stožice
  3. Blunout 
  4. Cvetličarna
  5. Kulturni center Janeza Trdine

Izboljšava RSS feeda je največji kulturni center v državi s tretjega mesta zavihtela na čelo. Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialna prizorišča, ki jih dohiteva le še kulturni center v Novem mestu.

Popotnica za 2019

Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, širite dober glas o Kulturniku ali pa končno uredite strojno berljivost svojih podatkov. V pomoč smo vam pripravili nasvete in preprosta navodila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. 2017 do 1. 12. 2018. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Priklop na Kulturnik: Alternativna družbena omrežja

Menda so »vsi na Facebooku.« Vi pa ne, vaša organizacija tudi spletnega mesta nima, in vendar producirate dogodke na področju kulture, ki bi jih želeli približati svojim javnostim. Predlog: alternativno, odprtokodno družbeno omrežje Hubzilla. V nadaljevanju vas vodimo skozi proces vzpostavitve profila na Hubzilli, od koder lahko vaše najave dogodkov prikažemo tudi na Kulturniku in vam tako ponudimo dostop do zainteresirane javnosti.

  1. Obiščite vstopno stran platforme Hubzilla prek naslova https://hub.kulturnik.si/ in kliknite REGISTER.

0

  1. Izpolnite vnosna polja, s katerimi boste v bodoče dostopali do svoje strani na Hubzilli. Ne pozabite na desni strani označiti strinjanje s pogoji uporabe.

0.1

  1. Pričnete lahko ustvarjati stran za vašo organizacijo, prizorišče, glasbeno ali drugo skupino na področju kulture, ali pa zase kot kulturnika oz. kulturnico.

1

Predlagamo, da v izbirniku »Channel role and privacy« izberete opcijo »Social – mostly public«. Vnesite naziv strani in kratek naziv strani, nato kliknite »Create«.

 

  1. UREJANJE PROFILA

Vnesite ime organizacije, za katero ustvarjate stran. Ostali podatki so neobvezni, a jih lahko urejate in tako poveste čim več o vaši organizaciji.

Profilna in t. i. cover slika: dodate ali zamenjate jo tako, da desno zgoraj kliknete »Profile tools« in nato »Change profile photo« za dodajanje profilne slike in »Change cover photo« za dodajanje širše, t. i. cover slike.

7

Nato izberite »Upload photo«, izberite fotografijo ter kliknite »Upload«.
Slika bo vedno kvadratne oblike, a izroček lahko poljubno prestavljate. Ko ste zaključili z urejanjem, kliknite »Done Editing«.

  1. VNAŠANJE DOGODKOV

Vnašanje podatkov o dogodkih je precej podobno tistemu na platformi Facebook in tudi pluginom na WordPressu.

V zgornjem desnem kotu kliknite na t. i. hamburger meni (tri horizontalne črtice), nato izberite »Events«.

vnos

Kliknite »Create Event«.

create

Odprl se bo obrazec za vnos dogodka. Vpišite naslov dogodka, datum in uro začetka ter datum in uro konca dogodka.

Kliknite gumb »Advanced Options«, da vnesete kategorije (npr. gledališče, performans, festival; pojme ločite z vejicami), opis dogodka (Description) in lokacijo.

10

 

Preden dogodek shranite, mu lahko določite še vidnost. Po privzetih nastavitvah bo dogodek viden vsem.

Kliknite »Submit«.

Nato nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do vašega kanala na Hubzilli –  http://hub.kulturnik.si/feed/{ime_kanala} -, mi pa vas priključimo na Kulturnik. Vse spremembe in novi dogodki bodo na Kulturniku prikazani avtomatsko.

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

KULTURNIK NOVICE

Priklop na Kulturnik: RSS feed – NOVICE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje novic z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezno novico (RSS item)
<item> <title>Minister za kulturo dr. Uroš Grilc v Begunjah</title> <link>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</link> <guid>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</guid> <pubDate>Wed, 19 Feb 2014 09:49:00 GMT</pubDate>
<dc:creator>PR služba MK</dc:creator>
<category>razpisi in razglasi</category>
<category>kulturna politika</category>
<description>V sredo, &lt;date&gt;19. februarja 2014&lt;/date&gt; si bo minister za kulturo dr. Uroš Grilc ob 10. uri ogledal grad…</description>
<enclosure url=“http://www.dnevnik.si/i/c2/2014/02/18/779095.jpg” type=“image/jpeg” /> </item>
Razlaga polj
title

Naslov novice

link
URL novice

guid
Enoznačni identifikator novice – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL novice

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator (neobvezno)
Avtor novice

category (lahko se ponavlja)
Kategorija novice

description
Kratek povzetek novice, do 500 znakov

enclosure
Slika novice – URL in tip

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

KULTURNIK DOGODKI

Priklop na Kulturnik: RSS feed – DOGODKI

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje napovedi dogodkov z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezen dogodek (RSS item)

<item>
<title><![CDATA[Uroš Weinberger &amp; Gregor Balog – Blur Techno]]></title> <link>http://www.facebook.com/events/789596424401463</link>
<pubDate>Wed, 12 Feb 2014 17:33:13 GMT</pubDate>
<dc:source>FB Feed</dc:source>
<dc:creator>Galerija Alkatraz</dc:creator>
<category>Likovna umetnost</category>
<guid isPermaLink=“false”>http://www.facebook.com/events/789596424401463</guid>
<description><![CDATA[
<p>
Vabljeni na otvoritev razstave Blur Techno, umetnikov Uroša Weinbergerja in Gregorja Baloga, v petek, 21. februarja 2014, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz. Razstava bo na ogled do 4.3.2014.<br/> </p>
]]>
</description>
<enclosure url=“https://fbcdn-photos-e-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/t1/1601193_10202978541327098_1251470883_n.jpg” length=“52349” type=“image/jpeg” />
<ical:dtstart>2014-02-04T20:00:00+02</ical:dtstart>
<ical:dtend>2014-02-04T22:00:00+02</ical:dtend>
<ical:location>Galerija Alkatraz</ical:location>
</item>

Razlaga polj

title
Naslov dogodka

link
URL dogodka

guid
Enoznačni identifikator dogodka – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL dogodka

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator neobvezno
Avtor objave

category: lahko se ponavlja
Kategorija dogodka

description
Kratek povzetek dogodka, do 500 znakov

enclosure
Slika dogodka – URL in tip

ical:dtstart
Čas pričetka dogodka (v ISO 8601 formatu)

ical:dtend
Čas konca dogodka (neobvezen)

ical:location
Prizorišče dogodka

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Kulturnik_blog_dodajanje_virov_vsi

Priklop na Kulturnik

Da bi kar se da enostavno in brez muk obveščali širno javnost o svojih dogodkih, na Kulturniku nudimo več možnosti. Pri tem se odzivamo na vaše različne tehnične zmogljivosti. Na spodnjih povezavah si oglejte navodila in tehnične zahteve za posamezne možnosti:

STROJNO PRENAŠANJE DOGODKOV IN NOVIC
Strojno prenašanje informacij o dogodkih in novicah z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si v tako rekoč realnem času omogoča t. i. RSS feed. Gre za relativno enostavno tehnično rešitev, ki za vas pomeni dolgoročno promocijo brez dodatnih naporov ročnega vnašanja podatkov, saj se prenašajo samodejno. Tule najdete tehnične specifikacije za ureditev RSS feedov. Ko je feed pripravljen, nam ga pošljete na urednik@kulturnik.si in mi ga v že nekaj dneh priključimo na Kulturnik:

RSS feed: Tehnične specifikacije za DOGODKE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za NOVICE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za PODATKOVNE ZBIRKE >>>


WORDPRESS PLUGIN
spletno stran postavljate na platformi WordPress, je priključitev vašega koledarja h Kulturniku zelo enostavna; potrebujete le ustrezen plugin. Ko je vaš koledar povezan s Kulturnikom, ste (in smo) ustvarili dolgoročen kanal za promocijo vaših kulturnik dogodkov.

Navodila za urejanje WordPress koledarja in priključitve Kulturniku. >>>

 

ROČNO VNAŠANJE DOGODKOV
Ročno vnašanje napovedi je smiselno predvsem v naslednjih primerih: a) ko organizator nima spletnega mesta in svoje javnosti obvešča prek e-maila in/ali Facebooka; b) ko organizator le redko pripravlja dogodke na področju kulture.

Svoje najave dogodkov vnesite prek preprostega obrazca. Slednji je pripravljen tako, da vas čim bolj razbremeni ponavljanja vnašanja opisov, ki jih nadomestimo z možnostjo vnosa povezave do vašega dogodka, objavljenega na platformi Facebook.

[V izdelavi] Ročno vnašanje dogodkov >>>

 

ALTERNATIVNA DRUŽBENA OMREŽJA
Pravijo, da je Facebook v zatonu. Mnogi ga zapuščajo, mnogi ga niso nikoli uporabljali. In vendar so to vaše javnosti. Če nimate spletne strani, če tudi Facebooka ne uporabljate za najave dogodkov, ali pa, če ga uporabljate, a se zavedate, da s tem ne dosežete vseh ciljnih skupin, lahko uporabite alternativna, odprtokodna družbena omrežja, kot je Hubzilla, od koder lahko vaše najave prikazujemo na Kulturniku.

Navodila za vzpostavitev profila na Hubzilli >>>

KULTURNIK ZBIRKE

Priklop na Kulturnik: RSS feed – PODATKOVNE ZBIRKE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje vaše podatkovne zbirke na Kulturnik.si.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na naslovu urednik@kulturnik.

PODATKOVNE ZBIRKE: Glava vira RSS za Kulturnik
Osnovni zapis RSS z dodatnimi polji za izpis iskalnih rezultatov

<?xml version=”1.0″ encoding=”UTF-8″?> <rss xmlns:atom=“http://www.w3.org/2005/Atom” xmlns:dc=“http://purl.org/dc/elements/1.1/” xmlns:ical=“http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#” xmlns:sy=“http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/” xmlns:opensearch=“http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/” version=“2.0”> <channel> <title>novice.kulturnik.si</title> <atom:link href=“http://novice.kulturnik.si/rss” rel=“self” type=“application/rss+xml”/> <atom:link rel=“search” type=“application/opensearchdescription+xml” href=“http://example.com/opensearchdescription.xml”/> <link>http://novice.kulturnik.si</link> <description>Vsi kulturne novice na enem mestu</description> <lastBuildDate>Tue, 04 Mar 2014 23:00:00 GMT</lastBuildDate> <language>sl</language> <sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod> <sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency> <generator>kulturnik.si</generator> <opensearch:totalResults>212</opensearch:totalResults> <opensearch:startIndex>21</opensearch:startIndex> <opensearch:itemsPerPage>20</opensearch:itemsPerPage> <opensearch:Query role=“request” searchTerms=“Napoleon” startPage=“1” /> <item>….</item> <item>….</item> ……. </channel> </rss>

Razlaga polj:
rss – z uporabljenimi imenskimi prostori
Atom http://www.w3.org/2005/Atom
Dublin Core http://purl.org/dc/elements/1.1/
iCalendar http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#
Syndication http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/
OpenSearch opensearch=”http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/
title
naslov vira

atom:link
naslov URL vira oz. opisa OpenSearch

link
naslov URL spletne strani vira

description
kratek opis vira

lastBuildDate
datum izpisa v obliki RFC822

language
jezik vira: el, en, hr, fr

sy:updatePeriod – neobvezno
časovna enota za osvežitev vira

sy:updateFrequency – neobvezno
število časovnih enot za osvežitev vira

generator – neobvezno
naziv programa/modula…, ki je izpisal vira

opensearch:totalResults
skupno število rezultatov – opensearch polja uporablja metaiskalnik

opensearch:startIndex
začetna zaporedna številka prvega rezultata na trenutni strani izpisa rezultatov

opensearch:itemsPerPage
število rezultatov na trenutni strani

opensearch:Query
opis iskanja z atributi:

role – ima vedno vrednost request
searchTerms – iskalni niz
startPage – št. trenutne strani izpisa

 

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik, ali pa nam pišite na urednik@kulturnik.si.

Priklop na Kulturnik: WordPress koledar

Situacija je sledeča: imate spletno mesto za vašo kulturno organizacijo na platformi WordPress, a nimate ne tehničnih možnosti ne časa (a. k. a. budžeta) za najemanje programerk ali programerjev, ki bi vam vzpostavili RSS feed in vas tako pripravili na priključitev na Kulturnik, kjer se nahajajo vaše ciljne javnosti. Morda se tudi Facebooka ne poslužujete in zato vsak dogodek najavljate prek e-pošte in jih ročno vnašate na razne napovedniške strani. S tem imate vedno znova dodatno, ponavljajoče se delo. Predlog: na vaši spletni strani vzpostavite koledar, od koder bomo najave črpali strojno in vam tako prihranili veliko časa, hkrati pa vaše dogodke distribuirali širnim javnostim.

Navodila za vzpostavitev koledarja na WordPressu:

V meniju nadzorne plošče izberite Plugins, nato Add new. V iskalnik vpišite The Events Calendar. Izbirate lahko med različnimi koledarji, priporočamo tega: The Events Calendar – https://wordpress.org/plugins/the-events-calendar/. Kliknite Install, nato Activate.

V meniju na levi strani izberite Events, nato Add new, vpišite podatke o dogodku in jih objavite (Publish).

wp 1

Ko ste dogodek ali več dogodkov vnesli, nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do koledarja na vaši strani. Povezavo bomo uporabili za priključitev vaših najav na Kulturnik.si. Na istem naslovu smo vam na voljo tudi za vsa vprašanja.

> Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Uvod v časovnico brenčavk na področju kulture

Jože Vogrinc se v knjigi Pojmovne prikazni (Studia Humanitatis, 2015) ukvarja z izrazi, ki so ga “zbodli v oko kot humanista in družboslovca.” Pod drobnogled tega že zbodenega očesa vzame pojme, kot so komoditizacija, koncept, negativna rast, videna kot, najtrofejnejši in – po našem mnenju absolutna zmagovalka – generični žanr. To so izrazi nekega časa, brenčavke, če dovolite prenos iz angleške buzzword, ki obeležujejo neko obdobje, četudi je njihova raba včasih napačna, nenavadna, povsem nelogična, ali pa nas, ker nikakor ne prenesemo povzpetništva prek velikih besed in tujk in neologizmov, kratko malo iritirajo, pardon, živcirajo.

Menda je bila pred leti vsak dan beseda dneva oplajanje – tako nam je povedel eden izmed programerjev na Ljudmili -, tu so bile godbe in diskurzi, danes pa – če gre soditi po recenzijah glasbenih dogodkov – domala vse poteka na raznih stičiščih, sicer pa so stvari v jukstapoziciji, kar je morebiti konsekvenca nekih drugih kuriozitet.

Prejšnji dan smo se pogovarjali z Almo R. Selimović, vodjo razvojnih programov v Bunkerju, in jo povprašali o njej najbolj zanimivih brenčavkah. Med favorite je dodala hibrid, katerega vse pogostejša raba v angleški različici je razvidna že iz, recimo Googlovega grafa, medtem ko je drugi favorit – lapidarno – v zadnjih dvesto letih nekoliko bolj enakomerno uporabljen, a z manjšim upadom v zadnjih letih, kar pa, glede na pomen besede – jedrnato – niti ni presenetljivo.

image

Graf 1: prikaz prisotnosi besede hybrid na Google Ngram Viewer.

image1

Graf 2: prikaz prisotnosi besede lapidary na Google Ngram Viewer.

Nina Dragičević

open data C eu funding private-public

Odprti podatki portalov Culture.si in Kulturnik

Portala Culture.si in Kulturnik.si sta portala Ministrstva za kulturo, razvija pa ju Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost. Prvi je v angleščini in namenjen spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Vsebine so izvirne, deluje na odprtokodni platformi MediaWiki. Kulturnik pa je namenjen lažjemu dostopu do obstoječega digitaliziranega bogastva slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in sledenju aktualni kulturni produkciji ter pestremu kulturnemu dogajanju po Sloveniji. Gre za iskalnik po podatkovnih zbirkah in agregator novic ter dogodkov iz prek 2000 različnih spletnih virov, ki jih povprečni uporabnik spleta niti ne pozna niti jim ne more slediti, Google pa jih le deloma upošteva oz. zadetkov pri posamezni poizvedbi ne prikaže na prvi strani.

Ta uvod je potreben, da opredelimo podatkovne zbirke, ki nastajajo na obeh portalih, kot “stranski produkt” sledenja zastavljenim ciljem (popularizacija slovenske kulture za različne javnosti). Ker pokrivamo tako javni kot zasebni sektor v kulturi, ter vsa področja od kulturne dediščine do vseh umetnostnih zvrsti, smo v bistvu ustvarili edinstvene podatkovne zbirke, za katere si želimo ponovne uporabe, tudi v statistične in torej analitične namene.

Za Ministrstvo za javno upravo smo pripravili seznam nekaterih podatkovnih zbirk odprtih podatkov za portal Odprti podatki Slovenije (OPSI).

https://wiki.ljudmila.org/OpenData_Zbirke

open data ljudmila wiki

Sami pa smo na treh primerih izdelali interaktivne infografike, ki lahko ponazorijo potencial, ki se skriva v naših (t.j. javnih, odprtih) podatkih portala Culture.si. Za te tri primere smo določili natančne kriterije, podatke očistili in uskladili, tako da so baze podatkov verodostojne. Podobno bi postopali pri vsakem nadaljnjem tovrstnem projektu.

1) Festivali po Sloveniji
https://www.culture.si/en/Festivals_in_Slovenia
V bazi je okrog 200 festivalov, ki jih prikazujemo po tednih skozi koledarsko leto. Na dnu strani smo objavili tudi press clipping, ta infografika je bila za medije očitno najbolj zanimiva. Skozi primerjavo po letih se da odčitati trend “poletizacije” festivalov, recimo.

festivali 2018

2) Culture from Slovenia Worldwide
https://www.culture.si/en/Culture_from_Slovenia_World_Map
Edina obstoječa baza podatkov o gostovanjih naših ustvarjalcev in kulturnih producentov po svetu. Zanimalo nas je, kakšen izgleda svet, če ga “kolonizira” slovenska kultura. Kje smo najbolj prisotni in kam ne zahajamo? Ti podatki, ki so na voljo tudi v obliki zemljevida, najbolj zanimajo Ministrstvo za zunanje zadeve, v veliko pomoč je namreč tudi mreži naših diplomatsko-konzularnih predstavništev.

open dataworldwide

3) EU funding
https://www.culture.si/en/EU_funding
Skupaj z informacijsko pisarno Ustvarjalna Evropa Slovenija smo pripravili edinstveno bazo podatkov, ki je ne premore nobena druga evropska država. V njej smo združili podatke tako za Creative Europe kot za Media programe, ki so edini viri financiranja kulture na ravni Evropske Unije. Dejansko je Slovenija pri črpanju teh sredstev med najuspešnejšimi državami in te infografike služijo za analizo. Po letih lahko spremljamo razmerje med nevladnimi in javnimi kulturnimi organizacijami, recimo, dobimo pregled nad uspešnostjo po področjih ali pa po vlogi v projektu (prijavitelj ali partner).

Apel za likovno kritiko

Ugotovitve in apel partnerjev v poskusu vzpostavitve spletnega medija za podporo likovni kritiki in kritiškemu pisanju: Paviljon – prostor za likovno kritiko

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se po državi na leto zvrsti okrog 2500 razstav. In vendar so obiskovalci likovnih razstav, njihovi ustvarjalci in producenti prikrajšani: medijski prostor za kritiško refleksijo se krči; ob slabih (materialnih) pogojih načrtno spremljanje in veščina kritiškega pisanja vse bolj pojemata; vsled varčevalnih politik zasebnih lastnikov pisanje o vizualni umetnosti v veliki meri postaja pristojnost zaposlenih novinarjev, ki največkrat za to niso strokovno usposobljeni, zapisi pa tako postajajo vse bolj le predelana PR in agencijska sporočila. Ob vsem tem je likovna kritika v tradicionalnih medijih v primerjavi z drugimi umetnostnimi področji med slabše zastopanimi. Izkušnje spletnega portala Kulturnik.si po drugi strani kažejo, da so kritike in recenzije med najbolj branimi prispevki na Kulturniku, in da jih bralci – obiskovalci razstav močno pogrešajo.

Da bi v to, vse bolj nevzdržno situacijo, ki se odraža tudi v ravni javnega diskurza o umetnosti in o samih ustvarjalcih, posegli proaktivno, smo se v letu 2017 predstavniki spletnega portala Kulturnik.si, revije Šum ter Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo povezali v nameri vzpostavitve spletnega mesta za podporo likovni kritiki in kritiškemu pisanju. Pri tem so se nam pridružili še Radio Študent, revija Fotografija, spletni medij Koridor – križišča umetnosti in spletni kanal Sodobna umetnost; kot konzorcij partnerjev smo zasnovali  spletni medij Paviljon: prostor za likovno kritiko.

Izhajali smo iz prepričanja, da je problem pomanjkanja kritiške refleksije potrebno zagrabiti in media res in torej aktivno poseči v samo medijsko krajino. Spletno mesto Paviljon bi na enem mestu agregiralo izbrane likovne kritike, ki jih na svojih spletnih mestih objavljajo sodelujoči partnerji, obenem pa bi skupno uredništvo k objavljanju vabilo tudi gostujoče pisce in piske. Paviljon je bil tako tudi poskus povezovalno zastavljenega produkcijskega modela in sinergičnega delovanja, s tem pa preseganja partikularnih, četudi dobronamernih pobud. Paviljon bi temeljil na samostojno razviti odprtokodni programski rešitvi, ki se že financira iz javnih sredstev. Pridobili smo tudi del potrebnih sredstev (sponzorstvo in zasebna fundacija), za zagon pa smo manjkajoči del želeli pridobiti iz javnih sredstev na ustreznem razpisu.

Letvico smo si postavili visoko, a z možnostjo sledljivosti ciljev:

  • v treh letih izboljšati količino in raven pisanja o vizualni umetnosti,
  • izboljšati materialne pogoje za kritiško pisanje,
  • vzpostaviti uravnotežen kritiški pregled likovnega dogajanja po celi državi in ne le po večjih razstaviščih v Ljubljani,
  • povečati zanimanje za vizualno umetnost (branost recenzij) in posledično sam obisk razstav.

Pri skupni uredniški politiki konzorcija smo si za vodila postavili: strokovnost, decentralizacijo, pluralnost oz. odprtost za različne žanre in eksperimente okoli kritiškega pisanja kot tudi za različne estetike in teoretska izhodišča, ter pokrivanje razstav, umetniških praks in umetnostnih vprašanj, ki so v tradicionalnih medijih slabo zastopani. Projekt je načrtoval tudi gostovanja tujih kritikov v Sloveniji ter usposabljanje in izobraževanje tako piscev in pisk kot tudi urednikov in urednic.

Po več kot enoletnih prizadevanjih smo ugotovili oz. so se nam potrdile naslednje opreke:

  • Sodelujoči partnerji v projektu se soočajo s pomanjkanjem piscev in pisk za področje vizualne umetnosti.
  • Kljub zavedanju pristojnih na Ministrstvu za kulturo (MK) o resnosti problema pomanjkanja kritiške refleksije, zlasti na področju vizualne umetnosti, ministrstvo ne deluje dovolj proaktivno, da bi se to področje okrepilo.
  • Trenuten način reševanja te problematike s strani MK je parcialen in z vidika umetnostne kritike ne najbolj smotrn: ministrstvo programsko sofinanciranim producentom nalaga izvajanje podpornih programov, na nekaterih umetnostnih področjih celo z izrecnim poudarkom na “krepitvi kritiške stroke”. To v primeru kritiške refleksije lahko pomeni, da je producent razstave, koncerta, gledališke predstave, … hkrati tudi naročnik kritiškega zapisa o lastnem programu.
  • Razpis MK za sofinanciranje podpornih dejavnosti na področju umetnosti in kulture, s poudarkom na deficitarnih področjih, kamor umetnostna kritika sodi, ne obstaja.
  • Edini obstoječi razpis, kamor bi se projekt, kot je Paviljon, pogojno lahko prijavil, je razpis za e-založništvo Javne agencije za knjigo (JAK), ki je namenjen tudi spletnim medijem (SM). Težava je v tem, da je razpis namenjen le “sofinanciranju kulturnih projektov, ki so pomembni za razvoj in uveljavljanje literarne ustvarjalnosti v spletnih medijih”, torej le področju literature in literarne kritike, saj JAK letno za podpodročje SM razpolaga le z 20.000 evri.
  • Novo nastajajoči medijski projekti v kulturi, kot je Paviljon, nimajo sistemske možnosti pridobitve zagonskih sredstev (obstoječi razpis MK za sofinanciranje programskih vsebin medijev npr. ni namenjen sofinanciranju vzpostavitve medija, temveč mora medij izkazati dvoletno delovanje).

    Na osnovi spoznanega, apeliramo:
  • Da se v času, ko so spletni mediji vse bolj običajen način spremljanja različnih vsebin, povečajo sredstva JAK za sofinanciranje kulturnih projektov, ki so pomembni za razvoj in uveljavljanje kritiške refleksije v spletnih medijih, in da razpis za SM poleg literature vključuje celotno polje humanistike.
  • Da MK vzpostavi celosten sistem sofinanciranja podpornih dejavnosti v polju umetnosti in kulture, s posebno občutljivostjo do deficitarnih področij, kamor kritika sodi.
  • Da MK omogoči dodatna sredstva in poseben razpis za podporne dejavnosti v polju umetnosti in kulture, s posebnim poudarkom na deficitarnih področjih, posebne pozornosti pa naj bo pri tem deležno tudi usposabljanje kadrov ter izboljšanje materialnih pogojev za kritiško pisanje.
  • Da MK vzpostavi sistemsko možnost zagonskih sredstev za kulturne projekte v javnem interesu.

Partnerji v projektu in podpisniki:
Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, zanj Urška Jurman (programska vodja)
Društvo Ljudmila / Kulturnik.si, zanj Alenka Pirman (urednica)
Društvo Galerija Boks / revija Šum, zanj Andrej Škufca (član uredništva)
Zavod Radio Študent, zanj Polona Tokar (odgovorna urednica)
Zavod Membrana / revija Fotografija, zanj Jan Babnik (glavni urednik)
Društvo Koridor – križišča umetnosti, zanj Jan Podbevšek (glavni urednik)
spletni kanal Sodobna umetnost, zanj Aljoša Abrahamsberg