Tag Archives: Twitter

Kaj bere Ljudmila?

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a že rahlo banalni. Preštevanje najbolj priljubljenih virov na Kulturniku zagotovo nekaj pove o uporabniških navadah in potrebah. Pokaže tudi, kateri spletni mediji, strani in blogi so dovolj dobri, da te potrebe zadovoljujejo. Vendar je statistika le eden od možnih pogledov na bogastvo slovenske kulture na spletu. Štetju se izmuznejo Kulturnikovi viri, ki ne objavljajo pogosto, ne povzemajo viralnih tem ali pripravkov Slovenske tiskovne agencije, ne objavljajo rumeno … ali pa so preprosto zunaj omejenega dometa, ki ga premorejo domači oblikovalci družabno-javnega mnenja.

Zato smo v uredništvu Kulturnika na društvu Ljudmila sklenili, da drug drugemu zaupamo, kaj sami najraje spremljamo in beremo.

Domače branje

najlepše mest2

Najlepše mesto na svetu, 18. oktober 2016

Izkazalo se je, da poleg notranjskih Starih slik skoraj brez izjeme (a vsak zase) redno spremljamo fotografski blog Najlepše mesto na svetu. Avtorja sta fotografa Matjaž Rušt in Robert Marin, ki že tri leta stikata po prestolnici za “skritimi prostori lokalnega vsakdanjika v maniri ulične fotografije” in to brez “cinizma in sarkazma, niti do upodobljencev niti do mesta“. Citat smo si izposodili pri Galeriji Photon, ki je avtorjema lani pomagala izdati fotoknjigo.

Radi tudi poslušamo. Boštjan Perovšek, skladatelj, elektro- in bioakustik, na Crnkovičevem FokusPokusu objavlja Zvočne razglednice. Ker so omogočili RSS vir, do njih lahko pridemo prek Kulturnika. Za predpraznično hajko je primerna tale: “Ko imamo vsega dovolj, si zaželimo tišino. Tišine je več vrst. Tišina je mir, ki se naseli v nas, če ga znamo poiskati.”

Da pa nismo zgolj avdiovizualni tipi, naj priča redno branje objav Kulturnoumetniškega društva Logos. Od Sv. Hildegarde iz Bingna prek poljskih pesnikov in Lemovega Solarisa do brezplačne izdaje Antologije kartuzijanskih piscev! Založba ne čaka, da bodo njene izdaje ojačali mediji, pač pa sama proizvaja izviren konceptualni okvir. Kar bi lahko rekli tudi za majhno, radoživo, a skrajno profesionalno založbo VigeVageKnjige. Njihov blog je nemara res svojevrstno marketinško orodje, vendar odraža trd vsakdan v primežu slovenske kulturne realpolitike. Anja Golob piše, da njihov “cilj ni zgolj kovanje dobička s prodajo knjig – naj se nasmehnem že ob sami frazi -, naš namen je, če povem vljudno in sramežljivo nežno, spreminjati svet“. In včasih je za to treba tožiti tudi Javno agencijo za knjigo …

07_SI_ZAC_15811985a.š.29_002

Ribarjenje na Šmartinskem jezeru, Zgodovinski arhiv Celje

Od rubrik pa se nam zdi največji potencial Dediščina. Kombinacija blogov in svežih spletnih strani nekaterih muzejev, arhivov in domoznanskih društev prinaša novo, izvirno branje in širi naša obzorja. Preverite recimo objave Zgodovinskega arhiva Celje ali Humanističnega društva Histria.

Kulturniška tvitosfera

tviti na Kulturniku

Gradnik s tviti ob Kulturnikovih Novicah

Člani redakcije, ki niso aktivni na družbenih omrežjih, redno berejo (ja, berejo!) tvite, ki jih objavljamo v gradniku ob Kulturnikovih Novicah: “Hvala Kulturniku! Čeprav ne vlagam na ta “račun”, zdaj vem, kaj dogaja na kulturni tviterijadi vsak dan, vsak moment!” Dejansko kulturniške objave na tviterju nikakor niso banalne, Kulturnik le skrajša čas, ki bi ga sicer porabili, da bi se do njih dokopali. “Tudi meni so tviti fajn, ker drugač nisem na twitterju. Tko da dostikrat poskrolam znotraj widgeta tudi malo bolj nazaj.” O tvitih na Kulturniku smo letos sicer že pisali in kulturniško tvitosfero celo prešteli po področjih.

Ljudmiline razvade

Še bolj kot posamezni viri pa so za uporabnikovo dobro počutje pomembne njegove navade. Kaj in kako iščemo po Kulturniku?

  • Zmagajo seveda Dogodki in to glasbeni: te spremljamo sproti in so dejansko že prva izbira, ko se odločamo, kam bi šli. Pravzaprav jih Kulturnik sedaj zajema že kar preveč, zato si včasih za oddih odpremo dogodke v savinjski regiji.
  • Dogodkov ne bi bilo brez prizorišč. Na Kulturniku ima vsako od njih svojo kartico s kontaktnimi podatki, zemljevidom, napovedmi prihajajočih dogodkov in arhivom preteklih. Noro! Tega niso spregledali v Pritličju in v naših novih prostorih bo nad vhodom njihov citat: “Kulturnik – takorekoč red in disciplina!
  • Ob jutranji kavi nas nekaj dejansko preleti sveže objave v Novicah. Kot se za splet spodobi, nas te potem odnesejo na različne konce, da si članke lahko preberemo do konca. Ja, to je že razvada. In potem zehamo, ko se že prebrane teme še cel dan svaljkajo po Facebooku.
  • Po dobri gledališki, plesni ali kinopredstavi ne gremo več na Google pač pa na Kulturnik in poiščemo vse, kar se na to temo dobi iz časopisov, portalov in blogov.
  • Za študijske in delovne potrebe ga ni čez Metaiskalnik. Še posebej zadetki z dLiba, Kamre in Dive so res na nivoju!
Zadetki za "prvinski" na Kulturnikovih Novicah

Zadetki za “prvinski” na Kulturnikovih Novicah

Za konec moramo priznati, da Kulturnik tudi zlorabljamo. Če v iskalnik vpišeš brenčalko (kot Lenart J. Kučić reče buzzwordu), se pred tabo odpreta blišč in beda nepremišljenega pisanja. Dejansko so rezultati zabavni in ponujajo nespodoben vpogled v orodjarne domačih kritikov. Lahko nam verjamete na besedo, še bolje pa, če preizkusite sami in izsledke delite z nami!

Vaša Ljudmila

Požeruhi iz Silicijeve doline in Kulturnikov apetit

Prvič objavljeno v mobilnem časopisu Torek ob petih.

Na Mednarodni novinarski festival v Perugio greš potipat pulz. V kakšni kondiciji je novinarstvo in kako nanjo vplivajo trenutne razmere v medijski industriji? Leta 2012 so se uredniki velikih medijskih hiš (legacy media) spraševali, kako različni morata biti ponudbi spletnih in tiskanih vsebin ter kako, na primer, vzpostaviti komunikacijo z bralci na Facebooku. Letos jih tarejo povsem drugačne skrbi: naj sploh še vlagajo v razvoj lastnih spletišč ali naj distribucijo svojih vsebin raje prepustijo neizbežnim behemotom iz Silicijeve doline? Bodo mediji preživeli le še kot blagovne znamke, razpršene po družbenih omrežjih in aplikacijah, ki narekujejo tudi spremembo medijskih formatov?

In če je udeležence festivala leta 2012 navdihovala raba družbenih omrežij v “revolucijah” in “pomladih”, so letos lahko ugotavljali le še, da so ta prevzela pobudo. Znotraj svojih ekosistemov razvijajo storitve, ki prevzemajo vlogo medijev. Uporabniku ne bo več treba zapuščati ograde, v katero se je pustil zapreti. Vse bo na enem mestu. Največ kritik je letelo na tvrdko Facebook, verjetno tudi zato, ker − za razliko od Googla, Twitterja in Amazona − festivala ni sponzorirala.

Medijski analitiki in vodje strateških oddelkov v medijskih korporacijah ugotavljajo, da na zaupanja vredne medije na spletu prežijo še nevarnejši, a manj razvpiti stroji od Facebooka − komercialni mešalci medijskih vsebin, ki se požvižgajo na uporabnikovo zasebnost in inteligenco ter vsiljujejo priporočila (clickbaits), ki dišijo po spamu (gl. Taboola ali Outbrain, imamo pa tudi že domače).

In kakšno zvezo ima vse to s Kulturnikom? Z nekim zbirnikom perifernih (beri: kulturnih) vsebin v butičnem jeziku? Ki, za povrh, novinarske članke meša z blogerskimi zapisi in piarovskimi novicami s spletišč kulturnih organizacij!? Kulturnik uporabniku, ki ga zanimajo kulturne vsebine v slovenskem jeziku, ponuja ustrezne zadetke iz spletnih virov “s kontroliranim poreklom” (teh je prek 2000). Med najpomembnejšimi za refleksijo in razvoj področja ostajajo, seveda, kulturne rubrike in programi medijskih hiš v Sloveniji (RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent, Večer …) in njihovi novinarski prispevki. Ni nam vseeno, kakšno vlogo zavzema kultura v posameznem mediju, in kakšna je njegova uredniška politika, zato poizkušamo razumeti njihove poslovne, strokovne in razvojne dileme.

Po drugi strani pa Kulturnik ni le nedolžen opazovalec. Kulturnik je agregator. Tudi ti praviloma ne operirajo z izvirnimi vsebinami pač pa jih kurirajo, prepakirajo in nastavljajo uporabnikom pod prste. A naša naloga ni ustvarjanje dobička na tuj račun, pač pa krepitev spletne prisotnosti in dostopnosti slovenske kulture. Gre za javen in brezplačen servis, ki temelji na naslednjih načelih oz. tehnoloških rešitvah:

  • Integrirana redakcija: ekipa je sestavljena iz vsebinskih (meta)urednikov, piscev in številčne ekipe programerjev. Razvoj načrtujemo skupaj, prav tako sproti analiziramo delovanje portala ter njegovo rabo.
  • Razvijamo izvirne tehnološke rešitve in pišemo lastne programe, ki temeljijo na odprti kodi.
  • Portal poganjamo na zaupanja vrednih Arnesovih strežnikih, ki so del javne infrastrukture.
  • Agregiramo le tisti del vsebin, ki ga v RSS feedu določi sam vir. Uporabnika ne zadržujemo na portalu. Vsebini, ki ga zanima, bo prek povezave sledil na mesto izvirne objave. S tem povečujemo obiskanost spletišč, ki jih agregiramo.
  • Arhiv agregiranih vsebin shranjujemo na Arnesovih strežnikih, prizadevamo si za odprtost podatkov in možnosti ponovne uporabe. Kot stranski produkt tako nastaja največji arhiv aktualnega pisanja o kulturi in umetnosti v slovenskem jeziku.
  • Prisotnost na družbenih omrežjih je nujna, da se širi glas o Kulturniku in da kakšno rečemo, a sledilcu oz. všečkarju ne more nadomestiti uporabniške izkušnje portala. Vsebine, ki jih za objavo na Facebooku ali Twitterju izbiramo v redakciji, ne smejo biti zreducirane na aktualne (te večina medijev itak povzema po STA) ali polemične teme, ki so že v obtoku. S tem bi vendar ploščili bogastvo kulturnih vsebin in informacij, ki jih je Kulturnik kot agregator izbezal na površje!
  • Na Ljudmili ne zbiramo podatkov o posameznih uporabnikih in izpisa zadetkov ne prilagajamo njihovim navadam in vedenju na spletu. Na isto poizvedbo bo vsak uporabnik dobil iste rezultate.
  • Prikazovanja Kulturnikovih vsebin ne usmerjajo komercialni algoritmi oz. uredniške preference. Posamezni dogodki in novice se prikažejo na portalu kmalu po objavi na izvirni spletni strani. Njihov tok in sopostavitve so torej plod srečnega naključja (serendipity) in uporabniku prinašajo dodaten vir zabave ali vsaj presenečenja.

Vse razen zadnjih dveh točk (zadnja nam je na Ljudmili še posebej ljuba), so načela in rešitve, ki so jih zagovarjali tudi medijski strokovnjaki na Mednarodnem novinarskem festivalu v Perugii. A (p)ostati lastnik produkcijskih sredstev (programje, strežniki) in razpolagati z lastnim kapitalom (vsebine, baze podatkov), žal, ni dovolj. Prav vsi mediji, od velikega do malega, zasebnega ali javnega, starega ali na spletu rojenega, poizkušamo odgovoriti na ključno vprašanje: kako napeljati slehernika, da tu in tam le prepleza ograjo spletnega sveta, ki so ga zanj ustvarila podjetja iz Silicijeve doline?

Alenka Pirman

Posnetki vseh debat z 10. mednarodnega novinarskega festivala so na voljo na spletu. Posebej priporočamo:

– Latest developers: engineers and editors together in an innovative newsroom (z redaktorji in programerji iz The Washington Post, International Business Times, The Guardian, The New York Times, The Financial Times)

– Platformed publishing? The evolving relationship between search engines, social media, and news media (z raziskovalci in menedžerji iz Tow Center for Digital Journalism, EMEA Twitter, The Huffington Post, News Corp, The Reuters Institute for the Study of Journalism)

– Journalism and Silicon Valley (z uredniki, menedžerji in raziskovalci iz BBC World Service, Tow Center for Digital Journalism, Google, Fortune Magazine, Buzzfeed Canada)

– Against Silicon Valley, pogovor Fabia Chiusija z Evgenijem Morozovom

Slovenska kulturna tvitosfera

V ocean petstotih milijonov tvitov dnevno prispeva svoje kaplje tudi slovenska kultura. Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname, ki so odprti za javnost. Na sezname vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov, bendov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.

Mikrobloganje s terena ali o ozadju priprav na kulturne dogodke, recimo, je seveda lahko del skrbno načrtovane, celo predvidljive komunikacijske strategije, ki pa jo boste med branjem tvitov v slovenski kulturni tvitosferi le stežka zaznali.

Zanimalo nas je, kdo se je najbolj suvereno naselil na tviter in koga pogrešamo. Daleč pred vsemi je glasba, sledita film in vizualna umetnost. Velik potencial hišnega gradiva bi lahko izkoristili arhivi, muzeji pa so na tviterju že doma:

tviter računi po področjih

Slovenska kulturna tvitosfera, 15. 2. 2016. Vir: Culture.si, Ljudmila.

Mimogrede – posamezen račun je lahko zastopan v več seznamih (na primer: @SeviqcBrezice = glasba + festival, @festivalbs = gledališče + festival, @ALUOacademy = izobraževanje + vizualna umetnost + dizajn, @Airbeletrina = kulturni medij + literatura). Trenutno je vključenih 570 tviterašev, število pa se ves čas spreminja.

Že bežen vpogled na časovnico posameznih seznamov razkrije, da je le del vključenih računov tudi aktivnih. Festivalski so navadno sezonski in med letom ne tvitajo. Ko neki film neha krožiti po festivalih, zamre tudi njegov račun, včasih pa je dovolj le odhod prostovoljca, ki se je v določeni kulturni organizaciji ukvarjal z družabnimi omrežji. Razlogov je seveda še veliko več …

Če koga pogrešate oz. smo spregledali vaš račun na tviterju, nam to, prosimo, sporočite na @KulturnikSi! V seznam vključujemo take, ki pogosto objavljajo izvirne vsebine o svojem delu oz. področju, na katerem delujejo.

Vas zanima, kaj Ljudmila počne s temi podatki?

Tviti na Kulturniku

Slovenska kultura na tviterju? Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname tviterašev. Nanje vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.
Kaj delamo s temi podatki?

Tvite s področnih seznamov prikazujemo v gradnikih ob novicah na Kulturniku. Te pritekajo na portal iz ure v uro, tviti pa iz minute v minuto. Tako jih lahko berejo tudi uporabniki, ki ne spremljajo tega družabnega omrežja in so zato prikrajšani za marsikatero obvestilo, priporočeno povezavo ali kratkočasno kurioziteto.

tviti na Kulturniku

Račune vnašamo tudi v kontaktne podatke na portalu Culture.si, od tu pa jih povlečemo še v Kulturnikovo bazo prizorišč. Vsako prizorišče ima “kartico” z naslovom, povezavami na spletno mesto in družabna omrežja ter lokacijo na zemljevidu.

tviter račun na kulturniku

Vas zanima več o slovenski kulturni tvitosferi?

 

Ime česa je Kulturnik?

Kulturnik, spletni portal za boljšo orientacijo po slovenski kulturi, smo pri Ljudmili postavili na splet že pred časom. Pred parimi dnevi smo na Kavi s Kulturnikom Pritličju z njim tudi v živo seznanili javnost in ta dogodek naslovili z nečim prijetneje dišečim kot zgolj z vabilom na tiskovno konferenco, tem hecnim prežitkom dobe analognih medijev. A ta naslov meri tudi širše, namiguje ravno na analogni medij par exellence in priklicuje pregovorno prakso jutranjega branja časnika ob kavi. Ta nikakor ni zgolj branje, v njej se namreč prelamlja cel kup družbenih razmerij kulturne proizvodnje nekega časa.

Časopisno posredovanje “kulture”, recimo, implicira naslavljanje razmeroma množične javnosti, ki praviloma še ni aktivno zainteresirana. Prav tako predpostavlja funkcijo časopisnega urednika kot utelešenja načela splošnega – in ne individualnega – zanimanja. V časopisnem komuniciranju odzvanjajo tudi mehanike razvijanja kulturnega novinarstva kot poklicanosti in poklica, ta pa je vsaj ideal-tipsko zaveznik ustvarjalcev, ki skupaj z njimi skrbi za vzpostavljanje, vzgajanje, informiranje in motiviranje občinstva.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-17

Kulturnik takšno razumevanje pitja kave prilagaja informacijskim oblikam zgodnjega 21. stoletja. Alenka Pirman, ena od dveh metaurednic Kulturnika, je na konferenci kredo našega portala izrazila v domala bojnem klicu, da je “pomembno, da si v kulturi vzamemo nazaj svoja produkcijska sredstva”.

Vznik spleta kot ključne (pa tudi nerazumljene in predvsem neobvladovane) komunikacijske tehnologije je privedel do tega, da se je dandanes posredovanje kulture demokratiziralo, razpršilo in olajšalo, a hkrati – paradoksalno – tudi homogeniziralo. Mehanizem in simptom te tendence so družbena omrežja, ki so hkrati tehnična sredstva (a la Twitter in Facebook) ter obenem mreža raznovrstnih znanstev posameznega uporabnika. Spremljanje brezkončnega toka spletnih portalov, blogov, člankov, videov, arhivov in facebook strani (celokupno pa torej socializiranje v kulturo) se vrši preko sistema, v katerem posameznikove mentalne tirnice, občasna kolektivna navdušenja in algoritemska predvidevanja konvergirajo v bolj ali manj pestre – mehurčke.

Kot je (bila) časopisna tehnologija na svoj zamejen način tudi nekaj zelo občega in razprtega, tako bolj radikalno in dosledno udejanjenje te heterogenosti ponuja Kulturnik. Financiran in vzpostavljen je kot javno dobro, programiran pa mimo korporativnih, že kar po definiciji škodljivih, omejujočih sistemov. Naša skromna želja je, da se v našem prostoru vzpostavi kot pomemben vmesnik za komuniciranje, saj je slednje ena ključnih premen kulturne proizvodnje. Je način tehniško inteligentnega povezovanja in pazljivega agregiranja sicer razkropljene ter pogosto po temnih kotih spleta skrite, pa vseeno dobre in zanimanja vredne kulture. V porajanju novih oblik medijsko-komunikacijske krajine je tako Kulturnik – če si smemo vsaj ob tej zmerno svečani priložnosti privoščiti nekaj pompoznosti in patetike – droben prispevek k vzpostavljanju novega, morda za odtenek boljšega sistema produkcijskih razmerij.

A seveda le tedaj, ko nam uspe, da boste res pili vročo in dehtečo jutranjo kavo z njim. Ali, če želite, tudi čaj.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-31

 

Anže Zorman