Tag Archives: Ljudmila

Kaj bere Ljudmila?

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a že rahlo banalni. Preštevanje najbolj priljubljenih virov na Kulturniku zagotovo nekaj pove o uporabniških navadah in potrebah. Pokaže tudi, kateri spletni mediji, strani in blogi so dovolj dobri, da te potrebe zadovoljujejo. Vendar je statistika le eden od možnih pogledov na bogastvo slovenske kulture na spletu. Štetju se izmuznejo Kulturnikovi viri, ki ne objavljajo pogosto, ne povzemajo viralnih tem ali pripravkov Slovenske tiskovne agencije, ne objavljajo rumeno … ali pa so preprosto zunaj omejenega dometa, ki ga premorejo domači oblikovalci družabno-javnega mnenja.

Zato smo v uredništvu Kulturnika na društvu Ljudmila sklenili, da drug drugemu zaupamo, kaj sami najraje spremljamo in beremo.

Domače branje

najlepše mest2

Najlepše mesto na svetu, 18. oktober 2016

Izkazalo se je, da poleg notranjskih Starih slik skoraj brez izjeme (a vsak zase) redno spremljamo fotografski blog Najlepše mesto na svetu. Avtorja sta fotografa Matjaž Rušt in Robert Marin, ki že tri leta stikata po prestolnici za “skritimi prostori lokalnega vsakdanjika v maniri ulične fotografije” in to brez “cinizma in sarkazma, niti do upodobljencev niti do mesta“. Citat smo si izposodili pri Galeriji Photon, ki je avtorjema lani pomagala izdati fotoknjigo.

Radi tudi poslušamo. Boštjan Perovšek, skladatelj, elektro- in bioakustik, na Crnkovičevem FokusPokusu objavlja Zvočne razglednice. Ker so omogočili RSS vir, do njih lahko pridemo prek Kulturnika. Za predpraznično hajko je primerna tale: “Ko imamo vsega dovolj, si zaželimo tišino. Tišine je več vrst. Tišina je mir, ki se naseli v nas, če ga znamo poiskati.”

Da pa nismo zgolj avdiovizualni tipi, naj priča redno branje objav Kulturnoumetniškega društva Logos. Od Sv. Hildegarde iz Bingna prek poljskih pesnikov in Lemovega Solarisa do brezplačne izdaje Antologije kartuzijanskih piscev! Založba ne čaka, da bodo njene izdaje ojačali mediji, pač pa sama proizvaja izviren konceptualni okvir. Kar bi lahko rekli tudi za majhno, radoživo, a skrajno profesionalno založbo VigeVageKnjige. Njihov blog je nemara res svojevrstno marketinško orodje, vendar odraža trd vsakdan v primežu slovenske kulturne realpolitike. Anja Golob piše, da njihov “cilj ni zgolj kovanje dobička s prodajo knjig – naj se nasmehnem že ob sami frazi -, naš namen je, če povem vljudno in sramežljivo nežno, spreminjati svet“. In včasih je za to treba tožiti tudi Javno agencijo za knjigo …

07_SI_ZAC_15811985a.š.29_002

Ribarjenje na Šmartinskem jezeru, Zgodovinski arhiv Celje

Od rubrik pa se nam zdi največji potencial Dediščina. Kombinacija blogov in svežih spletnih strani nekaterih muzejev, arhivov in domoznanskih društev prinaša novo, izvirno branje in širi naša obzorja. Preverite recimo objave Zgodovinskega arhiva Celje ali Humanističnega društva Histria.

Kulturniška tvitosfera

tviti na Kulturniku

Gradnik s tviti ob Kulturnikovih Novicah

Člani redakcije, ki niso aktivni na družbenih omrežjih, redno berejo (ja, berejo!) tvite, ki jih objavljamo v gradniku ob Kulturnikovih Novicah: “Hvala Kulturniku! Čeprav ne vlagam na ta “račun”, zdaj vem, kaj dogaja na kulturni tviterijadi vsak dan, vsak moment!” Dejansko kulturniške objave na tviterju nikakor niso banalne, Kulturnik le skrajša čas, ki bi ga sicer porabili, da bi se do njih dokopali. “Tudi meni so tviti fajn, ker drugač nisem na twitterju. Tko da dostikrat poskrolam znotraj widgeta tudi malo bolj nazaj.” O tvitih na Kulturniku smo letos sicer že pisali in kulturniško tvitosfero celo prešteli po področjih.

Ljudmiline razvade

Še bolj kot posamezni viri pa so za uporabnikovo dobro počutje pomembne njegove navade. Kaj in kako iščemo po Kulturniku?

  • Zmagajo seveda Dogodki in to glasbeni: te spremljamo sproti in so dejansko že prva izbira, ko se odločamo, kam bi šli. Pravzaprav jih Kulturnik sedaj zajema že kar preveč, zato si včasih za oddih odpremo dogodke v savinjski regiji.
  • Dogodkov ne bi bilo brez prizorišč. Na Kulturniku ima vsako od njih svojo kartico s kontaktnimi podatki, zemljevidom, napovedmi prihajajočih dogodkov in arhivom preteklih. Noro! Tega niso spregledali v Pritličju in v naših novih prostorih bo nad vhodom njihov citat: “Kulturnik – takorekoč red in disciplina!
  • Ob jutranji kavi nas nekaj dejansko preleti sveže objave v Novicah. Kot se za splet spodobi, nas te potem odnesejo na različne konce, da si članke lahko preberemo do konca. Ja, to je že razvada. In potem zehamo, ko se že prebrane teme še cel dan svaljkajo po Facebooku.
  • Po dobri gledališki, plesni ali kinopredstavi ne gremo več na Google pač pa na Kulturnik in poiščemo vse, kar se na to temo dobi iz časopisov, portalov in blogov.
  • Za študijske in delovne potrebe ga ni čez Metaiskalnik. Še posebej zadetki z dLiba, Kamre in Dive so res na nivoju!
Zadetki za "prvinski" na Kulturnikovih Novicah

Zadetki za “prvinski” na Kulturnikovih Novicah

Za konec moramo priznati, da Kulturnik tudi zlorabljamo. Če v iskalnik vpišeš brenčalko (kot Lenart J. Kučić reče buzzwordu), se pred tabo odpreta blišč in beda nepremišljenega pisanja. Dejansko so rezultati zabavni in ponujajo nespodoben vpogled v orodjarne domačih kritikov. Lahko nam verjamete na besedo, še bolje pa, če preizkusite sami in izsledke delite z nami!

Vaša Ljudmila

Dostopnost in ponovna uporaba podatkov

Dobro spletno mesto mora biti berljivo za ljudi in za računalnike. Poglejmo, s katerimi že obstoječimi priporočili si lahko pomagate.

Strojna berljivost podatkov

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Zakaj je pomembno, da so podatki, ki jih objavljate na vašem spletnem mestu, strojno berljivi?

Olajšate si delo in se izognite nenehnemu kopiranju in lepljenju vaših podatkov po spletiščih, s tem pa si prihranite tudi stroške, saj skrajšate postopke objavljanja vaših vsebin na spletu.

V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, kjer z vpisom na enem mestu uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družbenih omrežjih.

Olajšate delo vsem, ki želijo ponovno uporabiti vaše podatke in promovirati vaše vsebine.

Na tak način, na primer, delujejo agregatorji Kulturnik, Digitalna knjižnica Slovenije ali Europeana, ki pokrivajo različne ciljne skupine uporabnikov in povečujejo domet vaših spletnih vsebin.

Kulturnik agregira novice in dogodke s spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij in producentov s pomočjo RSS feedov. Ko Kulturnikov program prebere vaše podatke, jih mora pravilno razumeti, zato morate feed pripraviti po določenih standardih. Vsak dogodek, recimo, mora v strojnem zapisu imeti pravilno označene in ločene podatke za datum in uro dogodka, datum zaključka dogodka, točno lokacijo, naslov prireditve itn.

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Seveda pa delovni procesi in procesi digitalizacije v posameznih kulturnih organizacijah potekajo v različnih programskih okoljih in idealno je stremeti k temu, da so ti sistemi med seboj čimbolj povezljivi (integrirani). Če vas zanima celoten ekosistem digitalizacije, trajne hrambe in dostopnosti, si oglejte še Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki, ki jih je leta 2013 pripravilo Ministrstvo za kulturo s pomočjo NUK, Arhiva RS in Društva Ljudmila.

Berljivost spletnega mesta za ljudi

Če se s strojno berljivostjo ukvarjajo predvsem programerji, pa je uporabniška izkušnja precej kompleksnejše področje, ki združuje znanja z različnih področij. Na Kulturnikovem blogu ji bomo posvetili še veliko pozornosti, zato na tem mestu opozarjamo le na že obstoječ priročnik za prilagoditev spletnega mesta potrebam ljudi z različnimi oviranostmi.

Založba Beletrina je leta 2014 pripravila seminar na to temo in leto kasneje izdala tudi dober priročnik Dostopnost spletnih strani za prilagoditve vsebin slepim in slabovidnim, gibalno oviranim, gluhim in naglušnim ter osebam s poškodbami glave ali težavami v duševnem zdravju.

Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost je leta 2015 prenovilo zelo obsežno spletno mesto Slovenskega etnografskega muzeja, ki že upošteva večino teh priporočil. Vabimo vas k ogledu!

Plesna točka nasproti stojnic ministrstev.

Internetna kultura med sivimi panterji (in pantericami)

V Cankarjevem domu je v začetku oktobra potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Na njem je letos prvič sodelovalo tudi Društvo Ljudmila s predstavitvijo internetnega stroja Kulturnik na stojnici Ministrstva za kulturo. Stojnica je bila del skupnega razstavnega prostora ministrstev, ki so predstavljala svoje e-storitve. Zraven nas  je policija predstavljala svoj spletni obrazec za poročanje o nevarnih cestnih odsekih, malo naprej je domovala e-uprava. V kvartirju nasproti nam je konkurenco delala vedeževalka iz kristalov Maruča.

Sejem bil je živ in še posebej ob dopoldnevih se je kar trlo upokojenega ljudstva. Tistim, ki so pokazali interes (oziroma se niso uspeli zmuzniti mimo naših zased), smo na kratko predstavili funkcionalnosti Kulturnika.

Bistven, čeravno pavšalen vtis iz teh interakcij je, da kar soliden delež starejših občanov in občank že uporablja internet. A uporabniki, ki z njim živimo že kako desetletje ali dve, le redko pomislimo, kako neznansko kompleksno opravilo je naše rutinersko brskanje po spletu. Tekoče in intuitivno deskanje je možno zgolj vsled naše zmožnosti selektivne ignorance: hitro najdemo povezave za obrazložitve, avtomatsko prezremo oglase med Googlovimi zadetki, oči kar zdrsijo čez očitno slabe, generične zadetke. Že iz parih besed lahko presodimo kredibilnost strani. Nasprotno pa starejši te stvari dojemajo drugače: ker skrbno preberejo vse, od a do ž, jih lahko odpirajoča se okenca in “smetišče” na internetu zmede ali celo odvrne.

Uporabniki Facebooka smo se prav tako navadili, da nam ta platforma služi kot napovednik ter koledar za kulturne dogodke. Iz neskončnega plazu objav izluščimo zanimive članke, do nekaterih medijev dostopamo le prek tega omrežja. A sodeč po raziskavah je od približno 360.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let (slaba petina vseh slovensko govorečih duš torej), Facebook v letu 2013 uporabljalo okoli 10.000 posameznikov oziroma slabi trije odstotki starejšega prebivalstva. Večina starostnikov v tem relativno pomembnem (čeravno problematičnem) informacijskem in medijskem podsistemu sodobne družbe ni udeležena.

Lahko rečemo, da prebivalstvu v t.i. tretjem življenjskem obdobju internet večinoma ni intuitivna razširitev mišljenja in delovanja. Vendar jih bo še kako nujno smiselno integrirati v to družbeno sfero. Na internet se nepovratno seli vse več medčloveških, institucionalnih in upravnih, pa tudi umetniških dejavnosti. Po udeležbi na Festivalu za 3. življenjsko obdobje smo se v uredništvu Kulturnika šele sedaj zavedli, kako zelo koristen je lahko naš spletni portal za starejše uporabnike. Na Kulturniku so tudi tistim brez Facebook profila in razvejanega družabnega omrežja na voljo stotine kulturnih dogodkov. Tudi za bolj okorne deskarje so tu zlahka dostopne sveže kulturne novice iz prek 2000 virov!

Tudi ob res nizki pokojnini in brez dolgoletnih izkušenj s spletnimi iskalniki se lahko človek tu brezplačno, brez oglasov in pasti, za povrh pa še pregledno prebija čez širni digitalni svet kulture slovenskem jeziku. Zaenkrat vsaj to; izziv asimetričnih tehnoloških kompetenc med generacijami še naprej ostaja odprt.

Anže Zorman

Kulturnikovo Vabilo na F3ŽO

> Gl. geslo “sivi panterji” v slovarju Razvezani jezik

Pokemoni v slovenskih muzejih

kava_event3b

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije vas vabita na delovno Kavo s Kulturnikom. Srečanje je namenjeno vsem, ki v muzejih (in drugih kulturnih organizacijah) skrbijo za njihovo spletno prisotnost in komunikacijo z občinstvom. Dobimo se 13. oktobra 2016 ob 13.30 uri v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ul. heroja Tomšiča 5.

Pokemon GO naznanja poplavo geolokacijskih iger, v katerih se bodo hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije. So muzeji pripravljeni nanje? Se da zanimanje igralcev pretvoriti tudi v zanimanje za muzej? Prvo kavo s Kulturnikom v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije bomo namenili kritičnemu pretresu vpliva globalnih tehnologij na navade obiskovalcev. Kakšno vlogo in pomen ima pri tem jasno začrtano poslanstvo ustanove in ustrezna komunikacijska strategija?

Gost bo Jure Čuhalev, sociolog, programer in trener pokemonov. Iztočnice bosta podali Aleksandra Berberih Slana (SMS, MNOM) in Urška Purg (MNZS). Debato bosta moderirala Alenka Pirman (Ljudmila) in Marko Brumen (Narodni dom) ter jo zaključila ob 15.30.

Jure Čuhalev je razvijalec, ki se med drugim ukvarja z ustvarjanjem izobraževalnih in drugih spletnih platform in skupnosti. Zadnjih deset let ustvarja in vodi platformo Prevoz.org, ter organizira  WebCamp.si,  strokovno konferenco za spletne razvijalce. Med njegovimi projekti najdemo tudi spletno stran za Val 202, multimedijski arhiv Marshalla McLuhana in delovanje v organizaciji za odprto izobraževanje The Open Education Consortium.  Raziskuje potenciale informacijskih tehnologij za razvoj (boljše) družbe.

Dodatne informacije: urednik@kulturnik.si

Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kje je Muzej narodne osvoboditve?

> Skupnost muzejev Slovenije

Kulturnik na Twitterju

> POROČILO Z DOGODKA

Postani gospodar svojih podatkov!

kava s kulturnikom MB_igor unuk

foto Igor Unuk

Kava s Kulturnikom v Mariboru se je razvila v pravo delovno srečanje trideseterice producentov, organizatorjev, piarovcev, avtorjev …. Kulturnikov, skratka, ki pa delujejo v različnih agregatnih stanjih – kot zaposleni (ali pa na javnih delih) v javnih zavodih oz. v nevladnih organizacijah, kot samozaposleni, espejevci ali brezpravneži. Ekipa Ljudmile je tako ponosna na portal Kulturnik, da se je kar prerivala, da bi prisotnim predstavila vse njegove čudovite lastnosti. Kako lahko Kulturnik koristi kulturnikom? Omogoča:

  • večjo vidnost delovanja,
  • preglednost in hitro dostopnost objav,
  • arhiv novic in dogodkov,
  • primerjavo medijskih objav.

Še nikoli doslej ni bilo na voljo toliko spletnih orodij in družabnih platform, ki naj bi nam pomagale doseči naše občinstvo, hkrati pa nam podatki še nikoli niso tako uhajali iz rok … Če ne prej, čas za spremembo pristopa napoči, ko piarovec enostavno ne zmore več kopipejstati vseh najav na vse mogoče konce. V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, v katerem lahko uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družabnih omrežjih.

Po drugi strani pa Salon uporabnih umetnosti, priljubljena, a začasna fuzija neprofitne trgovine, kavarne in koncertnega prizorišča, na spletu stavi le na Facebook. Še več, Martina Magdič in Borut Wenzel opozarjata na pomen starih dobrih plakatov (na njihove že prežijo zbiralci) in promocijskih dejavnosti v živo. Ker življenje še vedno teče naprej tudi onkraj spleta in, presenetljivo, celo onkraj družabnih omrežij! Ljubitelji kulture le počasi spreminjajo svoje navade, zato morda niti ne preseneča, recimo, da večino vstopnic v SNG Maribor še vedno prodajo prijazne blagajničarke v gledališču in je spletna prodaja zanemarljiva.

Igor Unuk, galerist, fotograf ter entuziastični promotor mariborske kulture, je s portalom Novi Maribor (Maribor is the Future) odgovoril na podobne probleme, kot smo jih zaznali na Ljudmili preden smo se lotili Kulturnika:

  • velika količina kvalitetnih kulturnih vsebin in informacij na spletu,
  • razdrobljenost, nepreglednost, nedostopnost teh vsebin za uporabnika.

Novi Maribor deluje povezovalno in objavlja sveže kulturne novice in najave dogodkov. Projekt zaenkrat še temelji na skrbnikovi kondiciji, njegov uspeh in s tem tudi večanje dometa kulture in širjenje občinstva pa so odvisni od bodočega sodelovanja in medsebojne promocije vseh protagonistov. Nima vsaka scena take priložnosti! In nima vsaka nacionalna kultura Kulturnika, za katerega velja podobno.

Za konec še grenka opazka, da se spreminja tudi medijska krajina in s tem kakovost kulturnih vsebin v profesionalnih medijih. Ne kopipejstajo le kulturniki in piarovci, pač pa tudi preobremenjeni (preostali) novinarji …

Sklenimo to kratko poročilo z Ljudmilinimi priporočili:

  • objavljaj in shranjuj svoje podatke lokalno,
  • poskrbi za strojno berljivost teh podatkov,
  • arhiviraj svoje vsebine z družabnih omrežij.

Popili smo kavo in pojedli Maistrove brke. Zahvaljujemo se Igorju Unuku, Martini Magdič, Borutu Wenzlu in Alanu Kavčiču za odkrito izmenjavo izkušenj, hvala vsem udeležencem za debato in Marku Brumnu ter ekipi Vetrinjskega dvora za gostoljubje!

Vaša Ljudmila

 

Preberi še:
> Poročilo s Kave s Kulturnikom v Pritličju, 2015.

Kava s Kulturnikom v Vetrinjskem dvoru

kava_s_kulturnikom_tw

Vabljeni na prijetno popoldansko kavo v Vetrinjski dvor, kjer bomo predstavili portal Kulturnik in svetovali, kako lahko izboljšate svojo spletno prisotnost in prepoznavnost. Dobimo se 14. junija 2016 ob 13. uri na Vetrinjski ulici 30 v Mariboru!

Slovenska kultura na svetovnem spletu? Kje jo iščete in kako jo najdete? Na spletišču svojega najljubšega gledališča, v poplavi objav na Facebooku, v kulturnih rubrikah peščice medijev, ki jo sploh še pokrivajo, ali nemara na blogu upokojenega novinarja v kondiciji? Tako občinstvo kot producenti se vsak po svoje soočamo in spopadamo z razdrobljenostjo, nepreglednostjo in oteženo dostopnostjo slovenske kulture v splošni poplavi spletnih vsebin.

Dejstvo je, da je splet za občinstvo, s tem pa tudi za producente in ustvarjalce, postal pomemben prostor komunikacije in vsakdanji vir informacij. Kulturnik je zato zasnovan kot spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji. Vsebine na Kulturniku agregiramo iz prek 2000 različnih virov – spletnih mest kulturnih organizacij, kulturnih rubrik medijskih hiš, blogov, družabnih omrežij in komercialnih ponudnikov vstopnic za prireditve.

Kako si lahko z pomočjo Kulturnika (in drugih trikov) pomagate do boljše prisotnosti na spletu, bodo na kratko predstavili programerji Luka Frelih, Žiga Kranjec, Zoran Obradović in Mitja Doma ter metaurednici Polona Torkar in Alenka Pirman (Ljudmila).

V debati se nam bodo pridružili še Martina Magdič in Borut Wenzel (Salon uporabnih umetnosti je eno najbolj iskanih prizorišč na Kulturniku!), Igor Unuk (portal Maribor is the Future) in Saša Huzjak (platikfantastik). Govorili bomo o različnih strategijah spletne prisotnosti, tehnološki ozaveščenosti in načinu komuniciranja z občinstvom.

Kulturnik razvija društvo Ljudmila, oblikuje Studio ŽAŽA (Žiga Aljaž in Žiga Artnak), podpira pa Ministrstvo za kulturo.

Dodatne informacije: info@ljudmila.org, 040 195 877 (Polona), marko.brumen@nd-mb.si

> Kje je Vetrinjski dvor?

> Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kulturnik na Twitterju

Tviti na Kulturniku

Slovenska kultura na tviterju? Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname tviterašev. Nanje vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.
Kaj delamo s temi podatki?

Tvite s področnih seznamov prikazujemo v gradnikih ob novicah na Kulturniku. Te pritekajo na portal iz ure v uro, tviti pa iz minute v minuto. Tako jih lahko berejo tudi uporabniki, ki ne spremljajo tega družabnega omrežja in so zato prikrajšani za marsikatero obvestilo, priporočeno povezavo ali kratkočasno kurioziteto.

tviti na Kulturniku

Račune vnašamo tudi v kontaktne podatke na portalu Culture.si, od tu pa jih povlečemo še v Kulturnikovo bazo prizorišč. Vsako prizorišče ima “kartico” z naslovom, povezavami na spletno mesto in družabna omrežja ter lokacijo na zemljevidu.

tviter račun na kulturniku

Vas zanima več o slovenski kulturni tvitosferi?

 

Ime česa je Kulturnik?

Kulturnik, spletni portal za boljšo orientacijo po slovenski kulturi, smo pri Ljudmili postavili na splet že pred časom. Pred parimi dnevi smo na Kavi s Kulturnikom Pritličju z njim tudi v živo seznanili javnost in ta dogodek naslovili z nečim prijetneje dišečim kot zgolj z vabilom na tiskovno konferenco, tem hecnim prežitkom dobe analognih medijev. A ta naslov meri tudi širše, namiguje ravno na analogni medij par exellence in priklicuje pregovorno prakso jutranjega branja časnika ob kavi. Ta nikakor ni zgolj branje, v njej se namreč prelamlja cel kup družbenih razmerij kulturne proizvodnje nekega časa.

Časopisno posredovanje “kulture”, recimo, implicira naslavljanje razmeroma množične javnosti, ki praviloma še ni aktivno zainteresirana. Prav tako predpostavlja funkcijo časopisnega urednika kot utelešenja načela splošnega – in ne individualnega – zanimanja. V časopisnem komuniciranju odzvanjajo tudi mehanike razvijanja kulturnega novinarstva kot poklicanosti in poklica, ta pa je vsaj ideal-tipsko zaveznik ustvarjalcev, ki skupaj z njimi skrbi za vzpostavljanje, vzgajanje, informiranje in motiviranje občinstva.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-17

Kulturnik takšno razumevanje pitja kave prilagaja informacijskim oblikam zgodnjega 21. stoletja. Alenka Pirman, ena od dveh metaurednic Kulturnika, je na konferenci kredo našega portala izrazila v domala bojnem klicu, da je “pomembno, da si v kulturi vzamemo nazaj svoja produkcijska sredstva”.

Vznik spleta kot ključne (pa tudi nerazumljene in predvsem neobvladovane) komunikacijske tehnologije je privedel do tega, da se je dandanes posredovanje kulture demokratiziralo, razpršilo in olajšalo, a hkrati – paradoksalno – tudi homogeniziralo. Mehanizem in simptom te tendence so družbena omrežja, ki so hkrati tehnična sredstva (a la Twitter in Facebook) ter obenem mreža raznovrstnih znanstev posameznega uporabnika. Spremljanje brezkončnega toka spletnih portalov, blogov, člankov, videov, arhivov in facebook strani (celokupno pa torej socializiranje v kulturo) se vrši preko sistema, v katerem posameznikove mentalne tirnice, občasna kolektivna navdušenja in algoritemska predvidevanja konvergirajo v bolj ali manj pestre – mehurčke.

Kot je (bila) časopisna tehnologija na svoj zamejen način tudi nekaj zelo občega in razprtega, tako bolj radikalno in dosledno udejanjenje te heterogenosti ponuja Kulturnik. Financiran in vzpostavljen je kot javno dobro, programiran pa mimo korporativnih, že kar po definiciji škodljivih, omejujočih sistemov. Naša skromna želja je, da se v našem prostoru vzpostavi kot pomemben vmesnik za komuniciranje, saj je slednje ena ključnih premen kulturne proizvodnje. Je način tehniško inteligentnega povezovanja in pazljivega agregiranja sicer razkropljene ter pogosto po temnih kotih spleta skrite, pa vseeno dobre in zanimanja vredne kulture. V porajanju novih oblik medijsko-komunikacijske krajine je tako Kulturnik – če si smemo vsaj ob tej zmerno svečani priložnosti privoščiti nekaj pompoznosti in patetike – droben prispevek k vzpostavljanju novega, morda za odtenek boljšega sistema produkcijskih razmerij.

A seveda le tedaj, ko nam uspe, da boste res pili vročo in dehtečo jutranjo kavo z njim. Ali, če želite, tudi čaj.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-31

 

Anže Zorman