Tag Archives: Kava s Kulturnikom

Risba Uroš Lehner

Kaj imajo pokemoni skupnega z muzeji?

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije sta 13. oktobra 2016 organizirala prvo delovno Kavo s Kulturnikom. V Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor se je zbralo okrog dvajset muzealcev iz skoraj cele Slovenije (in Hrvaške!), naš gost pa je bil Jure Čuhalev, sociolog, programer in – trener pokemonov.

Pokemon GO je geolokacijska igra, ki je to poletje viralno zavzela svet in v medijih odigrala vlogo dobre novice. V igri so se hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije v Sloveniji, ki so se na pojav različno odzvali. Čeprav je doživela vrhunec julija, jo še danes igra na milijone igralcev. A Pokemoni so bili za udeležence Kave s Kulturnikom le povod za živahno debato o vplivu globalnih tehnologij na navade (potencialnih) obiskovalcev muzejev in o vlogi jasno začrtanega poslanstva ustanove ter njene komunikacijske strategije. Nekaj poudarkov:

V slovenskih muzejih lovci na pokemone niso postali tudi njihovi obiskovalci. Včasih so sicer uporabili muzejsko infrastrukturo, kaj več pa jih ni zanimalo. Muzealci se zavedajo, da nima smisla “loviti lovce”, pač pa se da pojav izrabiti za nagovor javnosti, ki vpliva na javno podobo: “muzej ni dinozaver, ki se ukvarja z zbiranjem predmetov iz preteklosti, pač pa je aktualen in takšne so tudi njegove razstave”. Morda ostaja neizkoriščena njihova skupna strast – zbiranje.

Koketiranje v svetom popkulture lahko muzej zanese tudi v etično vprašljive oz. strokovno neprimerne povezave (eno takšnih smo odkrili tudi med debato). Zato je pomembno, da razvijamo hišni slog nagovora javnosti prek različnih komunikacijskih kanalov, seveda še posebej prek družbenih omrežij, kjer se je treba odzivati hitro. Zanimivo, da podobno velja za politične teme: v čigavem imenu govori muzej? Ena najpomembnejših ugotovitev v debati je bila nujnost sodelovanja in medsebojnega informiranja v kolektivu.

Očitna lekcija igre PokemonGO je, da bomo v prihodnosti imeli vedno manj nadzora nad podatki in informacijami, ki pridejo do uporabnikov in javnosti. Ena od taktik je proaktivnost: razumeti globalne spletne storitve in jih izrabiti za svoje poslanstvo. Tak primer je, recimo, samoiniciativen vpis galerije in lokacij javnih plastik po mestu v googlov zemljevid (UGM), ki je kasneje vplival na korektnejšo informacijsko izpostavljenost. Obenem pa se velja zamisliti: večina globalnih spletnih platform je motiviranih z ustvarjanjem dobička in njihovo delovanje zna biti v nasprotju z načeli in poslanstvi ozaveščenih kulturnih ustanov, ki si prizadevajo za javno dobro. Zato na Ljudmili poudarjamo pomen dobrih muzejskih in projektnih spletnih mest, saj samo tako  lahko ostajamo lastniki podatkov in arhiva in nadzorujemo pravilno uporabo vsebin.  Vsako debato o spletni prisotnosti slovenske kulture bo seveda spremljal refren: Najlaže je nekaj objaviti na spletu, čisto nekaj drugega pa je narediti nekaj v živo!

Poskusna Kava s Kulturnikom se je razpletla v vzajemno začudenje, da sta dve uri tako hitro minili, da se sploh nismo utegnili zateči k običajnemu pritoževanju čez kulturno politiko in druge nadnaravne sile. Ljudski rek, da muzealci “nič ne delajo, samo kavo pijejo”, bomo vzeli zares in s tovrstnimi odprtimi debatami nadaljevali, saj je gostoljubno in sproščeno vzdušje spodbudilo izmenjavo strokovnih mnenj in tudi znanj.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje in dobro debato. Posebej hvala Marku Brumnu in Urški Purg, ki sta nam pomagala razviti zamisel in strukturo dogodka, ter Juretu Čuhalevu za odlično pilotiranje po temi in Urošu Lehnerju za umetniško dokumentiranje. V povsem analognem Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor sta nas suvereno sprejela Aleksandra Berberih-Slana in Uroš Dokl, hvala za gostoljubje!

Alenka Pirman

Risba Uroš Lehner

> Poslušajte reportažo Irene Kodrič Cizerl: Kako uporabnike mobilnih iger tipa Pokemon GO spraviti v muzej?, Aktualno na Radiu Maribor, RTV Slovenija, 19. 10. 2016 (12’) 

Pokemoni v slovenskih muzejih

kava_event3b

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije vas vabita na delovno Kavo s Kulturnikom. Srečanje je namenjeno vsem, ki v muzejih (in drugih kulturnih organizacijah) skrbijo za njihovo spletno prisotnost in komunikacijo z občinstvom. Dobimo se 13. oktobra 2016 ob 13.30 uri v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ul. heroja Tomšiča 5.

Pokemon GO naznanja poplavo geolokacijskih iger, v katerih se bodo hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije. So muzeji pripravljeni nanje? Se da zanimanje igralcev pretvoriti tudi v zanimanje za muzej? Prvo kavo s Kulturnikom v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije bomo namenili kritičnemu pretresu vpliva globalnih tehnologij na navade obiskovalcev. Kakšno vlogo in pomen ima pri tem jasno začrtano poslanstvo ustanove in ustrezna komunikacijska strategija?

Gost bo Jure Čuhalev, sociolog, programer in trener pokemonov. Iztočnice bosta podali Aleksandra Berberih Slana (SMS, MNOM) in Urška Purg (MNZS). Debato bosta moderirala Alenka Pirman (Ljudmila) in Marko Brumen (Narodni dom) ter jo zaključila ob 15.30.

Jure Čuhalev je razvijalec, ki se med drugim ukvarja z ustvarjanjem izobraževalnih in drugih spletnih platform in skupnosti. Zadnjih deset let ustvarja in vodi platformo Prevoz.org, ter organizira  WebCamp.si,  strokovno konferenco za spletne razvijalce. Med njegovimi projekti najdemo tudi spletno stran za Val 202, multimedijski arhiv Marshalla McLuhana in delovanje v organizaciji za odprto izobraževanje The Open Education Consortium.  Raziskuje potenciale informacijskih tehnologij za razvoj (boljše) družbe.

Dodatne informacije: urednik@kulturnik.si

Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kje je Muzej narodne osvoboditve?

> Skupnost muzejev Slovenije

Kulturnik na Twitterju

> POROČILO Z DOGODKA

Postani gospodar svojih podatkov!

kava s kulturnikom MB_igor unuk

foto Igor Unuk

Kava s Kulturnikom v Mariboru se je razvila v pravo delovno srečanje trideseterice producentov, organizatorjev, piarovcev, avtorjev …. Kulturnikov, skratka, ki pa delujejo v različnih agregatnih stanjih – kot zaposleni (ali pa na javnih delih) v javnih zavodih oz. v nevladnih organizacijah, kot samozaposleni, espejevci ali brezpravneži. Ekipa Ljudmile je tako ponosna na portal Kulturnik, da se je kar prerivala, da bi prisotnim predstavila vse njegove čudovite lastnosti. Kako lahko Kulturnik koristi kulturnikom? Omogoča:

  • večjo vidnost delovanja,
  • preglednost in hitro dostopnost objav,
  • arhiv novic in dogodkov,
  • primerjavo medijskih objav.

Še nikoli doslej ni bilo na voljo toliko spletnih orodij in družabnih platform, ki naj bi nam pomagale doseči naše občinstvo, hkrati pa nam podatki še nikoli niso tako uhajali iz rok … Če ne prej, čas za spremembo pristopa napoči, ko piarovec enostavno ne zmore več kopipejstati vseh najav na vse mogoče konce. V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, v katerem lahko uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družabnih omrežjih.

Po drugi strani pa Salon uporabnih umetnosti, priljubljena, a začasna fuzija neprofitne trgovine, kavarne in koncertnega prizorišča, na spletu stavi le na Facebook. Še več, Martina Magdič in Borut Wenzel opozarjata na pomen starih dobrih plakatov (na njihove že prežijo zbiralci) in promocijskih dejavnosti v živo. Ker življenje še vedno teče naprej tudi onkraj spleta in, presenetljivo, celo onkraj družabnih omrežij! Ljubitelji kulture le počasi spreminjajo svoje navade, zato morda niti ne preseneča, recimo, da večino vstopnic v SNG Maribor še vedno prodajo prijazne blagajničarke v gledališču in je spletna prodaja zanemarljiva.

Igor Unuk, galerist, fotograf ter entuziastični promotor mariborske kulture, je s portalom Novi Maribor (Maribor is the Future) odgovoril na podobne probleme, kot smo jih zaznali na Ljudmili preden smo se lotili Kulturnika:

  • velika količina kvalitetnih kulturnih vsebin in informacij na spletu,
  • razdrobljenost, nepreglednost, nedostopnost teh vsebin za uporabnika.

Novi Maribor deluje povezovalno in objavlja sveže kulturne novice in najave dogodkov. Projekt zaenkrat še temelji na skrbnikovi kondiciji, njegov uspeh in s tem tudi večanje dometa kulture in širjenje občinstva pa so odvisni od bodočega sodelovanja in medsebojne promocije vseh protagonistov. Nima vsaka scena take priložnosti! In nima vsaka nacionalna kultura Kulturnika, za katerega velja podobno.

Za konec še grenka opazka, da se spreminja tudi medijska krajina in s tem kakovost kulturnih vsebin v profesionalnih medijih. Ne kopipejstajo le kulturniki in piarovci, pač pa tudi preobremenjeni (preostali) novinarji …

Sklenimo to kratko poročilo z Ljudmilinimi priporočili:

  • objavljaj in shranjuj svoje podatke lokalno,
  • poskrbi za strojno berljivost teh podatkov,
  • arhiviraj svoje vsebine z družabnih omrežij.

Popili smo kavo in pojedli Maistrove brke. Zahvaljujemo se Igorju Unuku, Martini Magdič, Borutu Wenzlu in Alanu Kavčiču za odkrito izmenjavo izkušenj, hvala vsem udeležencem za debato in Marku Brumnu ter ekipi Vetrinjskega dvora za gostoljubje!

Vaša Ljudmila

 

Preberi še:
> Poročilo s Kave s Kulturnikom v Pritličju, 2015.

Kava s Kulturnikom v Vetrinjskem dvoru

kava_s_kulturnikom_tw

Vabljeni na prijetno popoldansko kavo v Vetrinjski dvor, kjer bomo predstavili portal Kulturnik in svetovali, kako lahko izboljšate svojo spletno prisotnost in prepoznavnost. Dobimo se 14. junija 2016 ob 13. uri na Vetrinjski ulici 30 v Mariboru!

Slovenska kultura na svetovnem spletu? Kje jo iščete in kako jo najdete? Na spletišču svojega najljubšega gledališča, v poplavi objav na Facebooku, v kulturnih rubrikah peščice medijev, ki jo sploh še pokrivajo, ali nemara na blogu upokojenega novinarja v kondiciji? Tako občinstvo kot producenti se vsak po svoje soočamo in spopadamo z razdrobljenostjo, nepreglednostjo in oteženo dostopnostjo slovenske kulture v splošni poplavi spletnih vsebin.

Dejstvo je, da je splet za občinstvo, s tem pa tudi za producente in ustvarjalce, postal pomemben prostor komunikacije in vsakdanji vir informacij. Kulturnik je zato zasnovan kot spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji. Vsebine na Kulturniku agregiramo iz prek 2000 različnih virov – spletnih mest kulturnih organizacij, kulturnih rubrik medijskih hiš, blogov, družabnih omrežij in komercialnih ponudnikov vstopnic za prireditve.

Kako si lahko z pomočjo Kulturnika (in drugih trikov) pomagate do boljše prisotnosti na spletu, bodo na kratko predstavili programerji Luka Frelih, Žiga Kranjec, Zoran Obradović in Mitja Doma ter metaurednici Polona Torkar in Alenka Pirman (Ljudmila).

V debati se nam bodo pridružili še Martina Magdič in Borut Wenzel (Salon uporabnih umetnosti je eno najbolj iskanih prizorišč na Kulturniku!), Igor Unuk (portal Maribor is the Future) in Saša Huzjak (platikfantastik). Govorili bomo o različnih strategijah spletne prisotnosti, tehnološki ozaveščenosti in načinu komuniciranja z občinstvom.

Kulturnik razvija društvo Ljudmila, oblikuje Studio ŽAŽA (Žiga Aljaž in Žiga Artnak), podpira pa Ministrstvo za kulturo.

Dodatne informacije: info@ljudmila.org, 040 195 877 (Polona), marko.brumen@nd-mb.si

> Kje je Vetrinjski dvor?

> Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kulturnik na Twitterju

Ime česa je Kulturnik?

Kulturnik, spletni portal za boljšo orientacijo po slovenski kulturi, smo pri Ljudmili postavili na splet že pred časom. Pred parimi dnevi smo na Kavi s Kulturnikom Pritličju z njim tudi v živo seznanili javnost in ta dogodek naslovili z nečim prijetneje dišečim kot zgolj z vabilom na tiskovno konferenco, tem hecnim prežitkom dobe analognih medijev. A ta naslov meri tudi širše, namiguje ravno na analogni medij par exellence in priklicuje pregovorno prakso jutranjega branja časnika ob kavi. Ta nikakor ni zgolj branje, v njej se namreč prelamlja cel kup družbenih razmerij kulturne proizvodnje nekega časa.

Časopisno posredovanje “kulture”, recimo, implicira naslavljanje razmeroma množične javnosti, ki praviloma še ni aktivno zainteresirana. Prav tako predpostavlja funkcijo časopisnega urednika kot utelešenja načela splošnega – in ne individualnega – zanimanja. V časopisnem komuniciranju odzvanjajo tudi mehanike razvijanja kulturnega novinarstva kot poklicanosti in poklica, ta pa je vsaj ideal-tipsko zaveznik ustvarjalcev, ki skupaj z njimi skrbi za vzpostavljanje, vzgajanje, informiranje in motiviranje občinstva.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-17

Kulturnik takšno razumevanje pitja kave prilagaja informacijskim oblikam zgodnjega 21. stoletja. Alenka Pirman, ena od dveh metaurednic Kulturnika, je na konferenci kredo našega portala izrazila v domala bojnem klicu, da je “pomembno, da si v kulturi vzamemo nazaj svoja produkcijska sredstva”.

Vznik spleta kot ključne (pa tudi nerazumljene in predvsem neobvladovane) komunikacijske tehnologije je privedel do tega, da se je dandanes posredovanje kulture demokratiziralo, razpršilo in olajšalo, a hkrati – paradoksalno – tudi homogeniziralo. Mehanizem in simptom te tendence so družbena omrežja, ki so hkrati tehnična sredstva (a la Twitter in Facebook) ter obenem mreža raznovrstnih znanstev posameznega uporabnika. Spremljanje brezkončnega toka spletnih portalov, blogov, člankov, videov, arhivov in facebook strani (celokupno pa torej socializiranje v kulturo) se vrši preko sistema, v katerem posameznikove mentalne tirnice, občasna kolektivna navdušenja in algoritemska predvidevanja konvergirajo v bolj ali manj pestre – mehurčke.

Kot je (bila) časopisna tehnologija na svoj zamejen način tudi nekaj zelo občega in razprtega, tako bolj radikalno in dosledno udejanjenje te heterogenosti ponuja Kulturnik. Financiran in vzpostavljen je kot javno dobro, programiran pa mimo korporativnih, že kar po definiciji škodljivih, omejujočih sistemov. Naša skromna želja je, da se v našem prostoru vzpostavi kot pomemben vmesnik za komuniciranje, saj je slednje ena ključnih premen kulturne proizvodnje. Je način tehniško inteligentnega povezovanja in pazljivega agregiranja sicer razkropljene ter pogosto po temnih kotih spleta skrite, pa vseeno dobre in zanimanja vredne kulture. V porajanju novih oblik medijsko-komunikacijske krajine je tako Kulturnik – če si smemo vsaj ob tej zmerno svečani priložnosti privoščiti nekaj pompoznosti in patetike – droben prispevek k vzpostavljanju novega, morda za odtenek boljšega sistema produkcijskih razmerij.

A seveda le tedaj, ko nam uspe, da boste res pili vročo in dehtečo jutranjo kavo z njim. Ali, če želite, tudi čaj.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-31

 

Anže Zorman

Kava s Kulturnikom v Pritličju

Kava s Kulturnikom

Prisrčno vabljeni na predstavitev portala Kulturnik, novinarsko konferenco in na kavo v Pritličje, 24. novembra 2015 ob 11. uri.

Kulturnik je spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v sicer težje dostopno digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji.

Kulturnik bodo predstavili programerji Luka Frelih, Žiga Kranjec, Zoran Obradović in Mitja Doma ter metaurednici Polona Torkar in Alenka Pirman (Ljudmila).

V Pritličju se nam bodo pridružili še Barbara Borčić (DIVASCCA-Ljubljana), Lenart J. Kučić (Marsowci) in Robert Ožura (Kamra, Osrednja knjižnica Celje). Kulturnik namreč zajema iz več kot 2000 virov, med njimi pa so tudi spletni arhiv, portal in podkasti, ki jih ustvarjajo naši povabljeni gosti. Predstavitev in pogovor bo moderiral Jure Longyka.

Problem slovenske kulture na spletu ni pomanjkanje dobrih vsebin, pač pa njihova razdrobljenost, nepreglednost in otežena dostopnost. Splošni spletni iskalniki ne morejo preiskovati zbirk podatkov skozi obrazce, zato obstaja ogromno podatkov, shranjenih v specializiranih bazah, ki so v iskalnikih nedosegljivi. Kulturnik na enem mestu združuje kulturne e-vsebine v slovenščini in omogoča:
• večjo dostopnost kulture na spletu,
• lažje in hitrejše iskanje kulturnih vsebin;
• ustreznejše zadetke od splošnih iskalnikov.

Kulturnik razvija Društvo Ljudmila, oblikuje Studio ŽAŽA (Žiga Aljaž in Žiga Artnak), podpira pa Ministrstvo za kulturo.

Dodatne informacije: 01 426 9530 (Ljudmila), info@ljudmila.org; 040 195 877 (Polona)

> Kje je Pritličje?

> Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kulturnik na Twitterju