Tag Archives: Časopis

Požeruhi iz Silicijeve doline in Kulturnikov apetit

Prvič objavljeno v mobilnem časopisu Torek ob petih.

Na Mednarodni novinarski festival v Perugio greš potipat pulz. V kakšni kondiciji je novinarstvo in kako nanjo vplivajo trenutne razmere v medijski industriji? Leta 2012 so se uredniki velikih medijskih hiš (legacy media) spraševali, kako različni morata biti ponudbi spletnih in tiskanih vsebin ter kako, na primer, vzpostaviti komunikacijo z bralci na Facebooku. Letos jih tarejo povsem drugačne skrbi: naj sploh še vlagajo v razvoj lastnih spletišč ali naj distribucijo svojih vsebin raje prepustijo neizbežnim behemotom iz Silicijeve doline? Bodo mediji preživeli le še kot blagovne znamke, razpršene po družbenih omrežjih in aplikacijah, ki narekujejo tudi spremembo medijskih formatov?

In če je udeležence festivala leta 2012 navdihovala raba družbenih omrežij v “revolucijah” in “pomladih”, so letos lahko ugotavljali le še, da so ta prevzela pobudo. Znotraj svojih ekosistemov razvijajo storitve, ki prevzemajo vlogo medijev. Uporabniku ne bo več treba zapuščati ograde, v katero se je pustil zapreti. Vse bo na enem mestu. Največ kritik je letelo na tvrdko Facebook, verjetno tudi zato, ker − za razliko od Googla, Twitterja in Amazona − festivala ni sponzorirala.

Medijski analitiki in vodje strateških oddelkov v medijskih korporacijah ugotavljajo, da na zaupanja vredne medije na spletu prežijo še nevarnejši, a manj razvpiti stroji od Facebooka − komercialni mešalci medijskih vsebin, ki se požvižgajo na uporabnikovo zasebnost in inteligenco ter vsiljujejo priporočila (clickbaits), ki dišijo po spamu (gl. Taboola ali Outbrain, imamo pa tudi že domače).

In kakšno zvezo ima vse to s Kulturnikom? Z nekim zbirnikom perifernih (beri: kulturnih) vsebin v butičnem jeziku? Ki, za povrh, novinarske članke meša z blogerskimi zapisi in piarovskimi novicami s spletišč kulturnih organizacij!? Kulturnik uporabniku, ki ga zanimajo kulturne vsebine v slovenskem jeziku, ponuja ustrezne zadetke iz spletnih virov “s kontroliranim poreklom” (teh je prek 2000). Med najpomembnejšimi za refleksijo in razvoj področja ostajajo, seveda, kulturne rubrike in programi medijskih hiš v Sloveniji (RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent, Večer …) in njihovi novinarski prispevki. Ni nam vseeno, kakšno vlogo zavzema kultura v posameznem mediju, in kakšna je njegova uredniška politika, zato poizkušamo razumeti njihove poslovne, strokovne in razvojne dileme.

Po drugi strani pa Kulturnik ni le nedolžen opazovalec. Kulturnik je agregator. Tudi ti praviloma ne operirajo z izvirnimi vsebinami pač pa jih kurirajo, prepakirajo in nastavljajo uporabnikom pod prste. A naša naloga ni ustvarjanje dobička na tuj račun, pač pa krepitev spletne prisotnosti in dostopnosti slovenske kulture. Gre za javen in brezplačen servis, ki temelji na naslednjih načelih oz. tehnoloških rešitvah:

  • Integrirana redakcija: ekipa je sestavljena iz vsebinskih (meta)urednikov, piscev in številčne ekipe programerjev. Razvoj načrtujemo skupaj, prav tako sproti analiziramo delovanje portala ter njegovo rabo.
  • Razvijamo izvirne tehnološke rešitve in pišemo lastne programe, ki temeljijo na odprti kodi.
  • Portal poganjamo na zaupanja vrednih Arnesovih strežnikih, ki so del javne infrastrukture.
  • Agregiramo le tisti del vsebin, ki ga v RSS feedu določi sam vir. Uporabnika ne zadržujemo na portalu. Vsebini, ki ga zanima, bo prek povezave sledil na mesto izvirne objave. S tem povečujemo obiskanost spletišč, ki jih agregiramo.
  • Arhiv agregiranih vsebin shranjujemo na Arnesovih strežnikih, prizadevamo si za odprtost podatkov in možnosti ponovne uporabe. Kot stranski produkt tako nastaja največji arhiv aktualnega pisanja o kulturi in umetnosti v slovenskem jeziku.
  • Prisotnost na družbenih omrežjih je nujna, da se širi glas o Kulturniku in da kakšno rečemo, a sledilcu oz. všečkarju ne more nadomestiti uporabniške izkušnje portala. Vsebine, ki jih za objavo na Facebooku ali Twitterju izbiramo v redakciji, ne smejo biti zreducirane na aktualne (te večina medijev itak povzema po STA) ali polemične teme, ki so že v obtoku. S tem bi vendar ploščili bogastvo kulturnih vsebin in informacij, ki jih je Kulturnik kot agregator izbezal na površje!
  • Na Ljudmili ne zbiramo podatkov o posameznih uporabnikih in izpisa zadetkov ne prilagajamo njihovim navadam in vedenju na spletu. Na isto poizvedbo bo vsak uporabnik dobil iste rezultate.
  • Prikazovanja Kulturnikovih vsebin ne usmerjajo komercialni algoritmi oz. uredniške preference. Posamezni dogodki in novice se prikažejo na portalu kmalu po objavi na izvirni spletni strani. Njihov tok in sopostavitve so torej plod srečnega naključja (serendipity) in uporabniku prinašajo dodaten vir zabave ali vsaj presenečenja.

Vse razen zadnjih dveh točk (zadnja nam je na Ljudmili še posebej ljuba), so načela in rešitve, ki so jih zagovarjali tudi medijski strokovnjaki na Mednarodnem novinarskem festivalu v Perugii. A (p)ostati lastnik produkcijskih sredstev (programje, strežniki) in razpolagati z lastnim kapitalom (vsebine, baze podatkov), žal, ni dovolj. Prav vsi mediji, od velikega do malega, zasebnega ali javnega, starega ali na spletu rojenega, poizkušamo odgovoriti na ključno vprašanje: kako napeljati slehernika, da tu in tam le prepleza ograjo spletnega sveta, ki so ga zanj ustvarila podjetja iz Silicijeve doline?

Alenka Pirman

Posnetki vseh debat z 10. mednarodnega novinarskega festivala so na voljo na spletu. Posebej priporočamo:

– Latest developers: engineers and editors together in an innovative newsroom (z redaktorji in programerji iz The Washington Post, International Business Times, The Guardian, The New York Times, The Financial Times)

– Platformed publishing? The evolving relationship between search engines, social media, and news media (z raziskovalci in menedžerji iz Tow Center for Digital Journalism, EMEA Twitter, The Huffington Post, News Corp, The Reuters Institute for the Study of Journalism)

– Journalism and Silicon Valley (z uredniki, menedžerji in raziskovalci iz BBC World Service, Tow Center for Digital Journalism, Google, Fortune Magazine, Buzzfeed Canada)

– Against Silicon Valley, pogovor Fabia Chiusija z Evgenijem Morozovom

Ime česa je Kulturnik?

Kulturnik, spletni portal za boljšo orientacijo po slovenski kulturi, smo pri Ljudmili postavili na splet že pred časom. Pred parimi dnevi smo na Kavi s Kulturnikom Pritličju z njim tudi v živo seznanili javnost in ta dogodek naslovili z nečim prijetneje dišečim kot zgolj z vabilom na tiskovno konferenco, tem hecnim prežitkom dobe analognih medijev. A ta naslov meri tudi širše, namiguje ravno na analogni medij par exellence in priklicuje pregovorno prakso jutranjega branja časnika ob kavi. Ta nikakor ni zgolj branje, v njej se namreč prelamlja cel kup družbenih razmerij kulturne proizvodnje nekega časa.

Časopisno posredovanje “kulture”, recimo, implicira naslavljanje razmeroma množične javnosti, ki praviloma še ni aktivno zainteresirana. Prav tako predpostavlja funkcijo časopisnega urednika kot utelešenja načela splošnega – in ne individualnega – zanimanja. V časopisnem komuniciranju odzvanjajo tudi mehanike razvijanja kulturnega novinarstva kot poklicanosti in poklica, ta pa je vsaj ideal-tipsko zaveznik ustvarjalcev, ki skupaj z njimi skrbi za vzpostavljanje, vzgajanje, informiranje in motiviranje občinstva.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-17

Kulturnik takšno razumevanje pitja kave prilagaja informacijskim oblikam zgodnjega 21. stoletja. Alenka Pirman, ena od dveh metaurednic Kulturnika, je na konferenci kredo našega portala izrazila v domala bojnem klicu, da je “pomembno, da si v kulturi vzamemo nazaj svoja produkcijska sredstva”.

Vznik spleta kot ključne (pa tudi nerazumljene in predvsem neobvladovane) komunikacijske tehnologije je privedel do tega, da se je dandanes posredovanje kulture demokratiziralo, razpršilo in olajšalo, a hkrati – paradoksalno – tudi homogeniziralo. Mehanizem in simptom te tendence so družbena omrežja, ki so hkrati tehnična sredstva (a la Twitter in Facebook) ter obenem mreža raznovrstnih znanstev posameznega uporabnika. Spremljanje brezkončnega toka spletnih portalov, blogov, člankov, videov, arhivov in facebook strani (celokupno pa torej socializiranje v kulturo) se vrši preko sistema, v katerem posameznikove mentalne tirnice, občasna kolektivna navdušenja in algoritemska predvidevanja konvergirajo v bolj ali manj pestre – mehurčke.

Kot je (bila) časopisna tehnologija na svoj zamejen način tudi nekaj zelo občega in razprtega, tako bolj radikalno in dosledno udejanjenje te heterogenosti ponuja Kulturnik. Financiran in vzpostavljen je kot javno dobro, programiran pa mimo korporativnih, že kar po definiciji škodljivih, omejujočih sistemov. Naša skromna želja je, da se v našem prostoru vzpostavi kot pomemben vmesnik za komuniciranje, saj je slednje ena ključnih premen kulturne proizvodnje. Je način tehniško inteligentnega povezovanja in pazljivega agregiranja sicer razkropljene ter pogosto po temnih kotih spleta skrite, pa vseeno dobre in zanimanja vredne kulture. V porajanju novih oblik medijsko-komunikacijske krajine je tako Kulturnik – če si smemo vsaj ob tej zmerno svečani priložnosti privoščiti nekaj pompoznosti in patetike – droben prispevek k vzpostavljanju novega, morda za odtenek boljšega sistema produkcijskih razmerij.

A seveda le tedaj, ko nam uspe, da boste res pili vročo in dehtečo jutranjo kavo z njim. Ali, če želite, tudi čaj.

kava s kulturnikom 24 nov 2015-31

 

Anže Zorman