Monthly Archives: October 2016

Risba Uroš Lehner

Kaj imajo pokemoni skupnega z muzeji?

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije sta 13. oktobra 2016 organizirala prvo delovno Kavo s Kulturnikom. V Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor se je zbralo okrog dvajset muzealcev iz skoraj cele Slovenije (in Hrvaške!), naš gost pa je bil Jure Čuhalev, sociolog, programer in – trener pokemonov.

Pokemon GO je geolokacijska igra, ki je to poletje viralno zavzela svet in v medijih odigrala vlogo dobre novice. V igri so se hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije v Sloveniji, ki so se na pojav različno odzvali. Čeprav je doživela vrhunec julija, jo še danes igra na milijone igralcev. A Pokemoni so bili za udeležence Kave s Kulturnikom le povod za živahno debato o vplivu globalnih tehnologij na navade (potencialnih) obiskovalcev muzejev in o vlogi jasno začrtanega poslanstva ustanove ter njene komunikacijske strategije. Nekaj poudarkov:

V slovenskih muzejih lovci na pokemone niso postali tudi njihovi obiskovalci. Včasih so sicer uporabili muzejsko infrastrukturo, kaj več pa jih ni zanimalo. Muzealci se zavedajo, da nima smisla “loviti lovce”, pač pa se da pojav izrabiti za nagovor javnosti, ki vpliva na javno podobo: “muzej ni dinozaver, ki se ukvarja z zbiranjem predmetov iz preteklosti, pač pa je aktualen in takšne so tudi njegove razstave”. Morda ostaja neizkoriščena njihova skupna strast – zbiranje.

Koketiranje v svetom popkulture lahko muzej zanese tudi v etično vprašljive oz. strokovno neprimerne povezave (eno takšnih smo odkrili tudi med debato). Zato je pomembno, da razvijamo hišni slog nagovora javnosti prek različnih komunikacijskih kanalov, seveda še posebej prek družbenih omrežij, kjer se je treba odzivati hitro. Zanimivo, da podobno velja za politične teme: v čigavem imenu govori muzej? Ena najpomembnejših ugotovitev v debati je bila nujnost sodelovanja in medsebojnega informiranja v kolektivu.

Očitna lekcija igre PokemonGO je, da bomo v prihodnosti imeli vedno manj nadzora nad podatki in informacijami, ki pridejo do uporabnikov in javnosti. Ena od taktik je proaktivnost: razumeti globalne spletne storitve in jih izrabiti za svoje poslanstvo. Tak primer je, recimo, samoiniciativen vpis galerije in lokacij javnih plastik po mestu v googlov zemljevid (UGM), ki je kasneje vplival na korektnejšo informacijsko izpostavljenost. Obenem pa se velja zamisliti: večina globalnih spletnih platform je motiviranih z ustvarjanjem dobička in njihovo delovanje zna biti v nasprotju z načeli in poslanstvi ozaveščenih kulturnih ustanov, ki si prizadevajo za javno dobro. Zato na Ljudmili poudarjamo pomen dobrih muzejskih in projektnih spletnih mest, saj samo tako  lahko ostajamo lastniki podatkov in arhiva in nadzorujemo pravilno uporabo vsebin.  Vsako debato o spletni prisotnosti slovenske kulture bo seveda spremljal refren: Najlaže je nekaj objaviti na spletu, čisto nekaj drugega pa je narediti nekaj v živo!

Poskusna Kava s Kulturnikom se je razpletla v vzajemno začudenje, da sta dve uri tako hitro minili, da se sploh nismo utegnili zateči k običajnemu pritoževanju čez kulturno politiko in druge nadnaravne sile. Ljudski rek, da muzealci “nič ne delajo, samo kavo pijejo”, bomo vzeli zares in s tovrstnimi odprtimi debatami nadaljevali, saj je gostoljubno in sproščeno vzdušje spodbudilo izmenjavo strokovnih mnenj in tudi znanj.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje in dobro debato. Posebej hvala Marku Brumnu in Urški Purg, ki sta nam pomagala razviti zamisel in strukturo dogodka, ter Juretu Čuhalevu za odlično pilotiranje po temi in Urošu Lehnerju za umetniško dokumentiranje. V povsem analognem Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor sta nas suvereno sprejela Aleksandra Berberih-Slana in Uroš Dokl, hvala za gostoljubje!

Alenka Pirman

Risba Uroš Lehner

> Poslušajte reportažo Irene Kodrič Cizerl: Kako uporabnike mobilnih iger tipa Pokemon GO spraviti v muzej?, Aktualno na Radiu Maribor, RTV Slovenija, 19. 10. 2016 (12’) 

Plesna točka nasproti stojnic ministrstev.

Internetna kultura med sivimi panterji (in pantericami)

V Cankarjevem domu je v začetku oktobra potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Na njem je letos prvič sodelovalo tudi Društvo Ljudmila s predstavitvijo internetnega stroja Kulturnik na stojnici Ministrstva za kulturo. Stojnica je bila del skupnega razstavnega prostora ministrstev, ki so predstavljala svoje e-storitve. Zraven nas  je policija predstavljala svoj spletni obrazec za poročanje o nevarnih cestnih odsekih, malo naprej je domovala e-uprava. V kvartirju nasproti nam je konkurenco delala vedeževalka iz kristalov Maruča.

Sejem bil je živ in še posebej ob dopoldnevih se je kar trlo upokojenega ljudstva. Tistim, ki so pokazali interes (oziroma se niso uspeli zmuzniti mimo naših zased), smo na kratko predstavili funkcionalnosti Kulturnika.

Bistven, čeravno pavšalen vtis iz teh interakcij je, da kar soliden delež starejših občanov in občank že uporablja internet. A uporabniki, ki z njim živimo že kako desetletje ali dve, le redko pomislimo, kako neznansko kompleksno opravilo je naše rutinersko brskanje po spletu. Tekoče in intuitivno deskanje je možno zgolj vsled naše zmožnosti selektivne ignorance: hitro najdemo povezave za obrazložitve, avtomatsko prezremo oglase med Googlovimi zadetki, oči kar zdrsijo čez očitno slabe, generične zadetke. Že iz parih besed lahko presodimo kredibilnost strani. Nasprotno pa starejši te stvari dojemajo drugače: ker skrbno preberejo vse, od a do ž, jih lahko odpirajoča se okenca in “smetišče” na internetu zmede ali celo odvrne.

Uporabniki Facebooka smo se prav tako navadili, da nam ta platforma služi kot napovednik ter koledar za kulturne dogodke. Iz neskončnega plazu objav izluščimo zanimive članke, do nekaterih medijev dostopamo le prek tega omrežja. A sodeč po raziskavah je od približno 360.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let (slaba petina vseh slovensko govorečih duš torej), Facebook v letu 2013 uporabljalo okoli 10.000 posameznikov oziroma slabi trije odstotki starejšega prebivalstva. Večina starostnikov v tem relativno pomembnem (čeravno problematičnem) informacijskem in medijskem podsistemu sodobne družbe ni udeležena.

Lahko rečemo, da prebivalstvu v t.i. tretjem življenjskem obdobju internet večinoma ni intuitivna razširitev mišljenja in delovanja. Vendar jih bo še kako nujno smiselno integrirati v to družbeno sfero. Na internet se nepovratno seli vse več medčloveških, institucionalnih in upravnih, pa tudi umetniških dejavnosti. Po udeležbi na Festivalu za 3. življenjsko obdobje smo se v uredništvu Kulturnika šele sedaj zavedli, kako zelo koristen je lahko naš spletni portal za starejše uporabnike. Na Kulturniku so tudi tistim brez Facebook profila in razvejanega družabnega omrežja na voljo stotine kulturnih dogodkov. Tudi za bolj okorne deskarje so tu zlahka dostopne sveže kulturne novice iz prek 2000 virov!

Tudi ob res nizki pokojnini in brez dolgoletnih izkušenj s spletnimi iskalniki se lahko človek tu brezplačno, brez oglasov in pasti, za povrh pa še pregledno prebija čez širni digitalni svet kulture slovenskem jeziku. Zaenkrat vsaj to; izziv asimetričnih tehnoloških kompetenc med generacijami še naprej ostaja odprt.

Anže Zorman

Kulturnikovo Vabilo na F3ŽO

> Gl. geslo “sivi panterji” v slovarju Razvezani jezik