Category Archives: Kulturnik.si

Novosti na spletišču Kulturnik.si.

cropped-kulturnik_blog_cover_light.jpg

Prvomajska inventura

Kulturnik je troedino spletno orodje za lažjo orientacijo po slovenski kulturi. Uporabnikom ponuja Metaiskalnik (40+ virov), Novice (300+ virov) in Dogodke (1400+ virov). Slednji privabijo največ obiska, saj Kulturnik uspešno zajema podatke o kulturnih dogodkih po vsej Sloveniji iz različnih virov (objave na Facebookovih straneh, spletnih koledarjih producentov in pri ponudnikih e-vstopnic). Zanimajo nas uporabniške navade, zato poglejmo, kaj je pokazala prvomajska* inventura. Čigave vsebine so uporabniki najbolj spremljali? Še vedno drži, da Kulturnik, ki zajema vsebine iz skoraj 2000 virov, deluje po načelu dolgega repa**, je pa na lestvicah kar nekaj sprememb.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. literatura
  2. gledališče
  3. kritike in recenzije
  4. mediji
  5. blogi

Literatura ostaja daleč najbolj priljubljena zvrst na Kulturniku in si je kot rubrika očitno pridobila največ rednih bralcev. Sledita takorekoč izenačena gledališko področje in rubrika kritiških zapisov, ki preči vse umetniške zvrsti. Med redno spremljanimi rubrikami izstopajo še novice iz medijskih hiš in blogi. Kateri pa so najbolj priljubljeni viri?

Najbolj brani viri:

  1. Stare slike (Cerknica)
  2. Delo Ocene
  3. Arhitekt magazin
  4. Marijan Zlobec
  5. SLG Celje
  6. Dnevnik, vizualna umetnost
  7. Gledališče Velenje
  8. Mestno gledališče Ptuj
  9. Notranjsko primorske novice (Kultura)

Naše predvidevanje, da bodo to lestvico zavzeli mediji, saj zaradi rednih in pogostih objav zasenčijo druge vire, se ni uresničilo! Domoznanskemu blogu Stare slike ne zmore parirati več nihče, še blog plodovitega Marijana Zlobca, ne. Tega so po priljubljenosti prehitele Delove kritiške objave in, presenetljivo, zamrli arhitekturni blog (dostopen le še prek Kulturnika). Precej brane so še novice iz treh gledaliških in dveh medijskih hiš, so pa vsi viri od tretjega mesta navzdol precej izenačeni.

Dogodki na hitro

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

1) Maribor
2) Kranj
3) Ljubljana
4) Ptuj
5) Celje

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod so naši uporabniki.

Najbolj iskani dogodki:

  1. glasba
  2. za otroke
  3. razstave
  4. gledališče
  5. film

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Ambasada Gavioli
  3. Vodnikova domačija
  4. Top Six Club
  5. Cirkus

Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialni nočni klubi, ki jim lahko v 2017 kljubuje le še Cankarjev dom. Zanimivo, da visoko na lestvici vztraja tudi Vodnikova domačija. Premnogi producenti kulturnih dogodkov na spletu komunicirajo z občinstvom le prek Facebooka. Vsi tisti, ki tega omrežja ne uporabljajo, lahko do njihovih informacij dostopajo prek Kulturnika.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 5. 5. 2017. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih enajstkrat top pet v 2016 (11. 12. 2016).

Kolaboracija ali odpor: mediji in algoritemsko obzorje

Svetovna smetana medijske industrije

IJF 2017, Hotel Brufani.

IJF 2017, Hotel Brufani.

V Perugii so že enajstič zapored organizirali Mednarodni novinarski festival (International Journalism Festival, IJF). Že od samega začetka je zasnovan ambiciozno (mednarodnost so vzeli resno), udeležujejo se ga največji igralci. Organizatorji so formalnosti omejili na logistični minimum, brezplačni dogodki so odprti za javnost. V debatah se je znalo iskriti od kolegialne kritičnosti, vprašanja iz publike so bila zahtevna in pogosto neprijetna, direktorji ameriških medijskih korporacij oz. njihovih divizij in ugledni univerzitetni profesorji so se bili prisiljeni soočati z nepopustljivimi novinarji, anarhistično študentarijo in nabritimi nevladniki … Sem si lahko prišel ošilit svoj pogled na medijsko krajino. A kot se s festivali rado dogaja, je tudi IJF vsako leto »še večji in še boljši«.

Kar 80 odstotkov festivalskega proračuna zagotovijo zasebni sponzorji, med katerimi so letos izstopali Facebook, Google, Amazon in italijanska multinacionalka Eni. Vpetost tehnoloških gigantov v festivalski program je pometla z nekdanjo zadržanostjo novinarjev in urednikov do družbenih omrežij. Udeleženci ene od okroglih miz so se dejansko na glas spraševali, kako opraviti s trmastimi dinozavri v redakcijah, ki ne razumejo, da jih je povozil čas. Ni problema, k boljši pismenosti nam bodo pomagali ti, ki so vse skupaj zakuhali.

Odprta družba in tehnološka suverenost

Na lanskem festivalu je tehnokratske debate pronicljivo zaokrožil raziskovalec Evgenij Morozov. Predaval je o konceptu tehnološke suverenosti, torej o možnostih, ki jih ima posamezna družba za upravljanje, nadziranje in prilagajanje svoje tehnološke infrastrukture. Ključen problem ni le ta, da IKT giganti privatizirajo vmesnike in podsisteme, prek katerih delujeta država ali civilna družba. Situacija je precej bolj radikalna. Ta podjetja tako rekoč ex nihilo ustvarjajo povsem nova, algoritemsko upravljana polja družbene interakcije, ki so do obisti premišljena in se nenehno izpopolnjujejo. Njihova učinkovitost ni vprašljiva – a ravno zato je njihova prevlada tako strašljiva.

Mediji se v tem kontekstu zdijo kot kanarček v rudniku. Novinarska profesija je bila namreč med prvimi, ki jo je vase posrkal vrtinec družbenih omrežij. Iz nekdaj uglednega, na lastni tehnologiji utemeljenega družbenega položaja se je iznenada prelevila v drobec, ki tekmuje za našo pozornost v reki novic na Facebooku; njeni sopotniki so slike muc, utrinkov iz počitnic in ponudbe potrošne robe. Razvrednotenje novinarskega dela je bila med udeleženci festivala še lani, tako se zdi, osrednja branžna tesnoba (industry angst). Prav mediji so bili namreč najbolj nazorno soočeni s hrbtno stranjo internetne demokratizacije.

Kolaboracija

O teh algoritmih je bilo tudi letos govora veliko. A tokrat med govorci ni bilo Morozova, ki (zmotno) velja za kritika Silicijeve doline. Nasprotno, letos je bil eden vidnejših gostov Jeff Jarvis, profesor novinarstva ter predvsem entuziastičen spletni ideolog in tehnološki navdihovalec. Naslov prve okrogle mize, ki jo je obiskala naša delegacija, je bil zelo zgovoren: Sodelovanje (ali bolje: kolaboracija) z algoritmi. Poziv h kolaboraciji je bil eden od festivalskih leitmotivov. Novinarske teme so apropriirali sponzorji, ugledni profesorji z (ameriških) univerz pa bolj ali manj navdušeno sodelujejo pri medijskem opismenjevanju, ki ga financira Facebook. Propulzivni mediji so priklopljeni na Googlov program Digital News Initiative (DNI; pri nas financira portal Parlameter), njegov šef se je v vseh ključnih zadevah gladko dopolnjeval s predstavnico Soroseve Open Society Foundation. Gostje iz velikih medijskih hiš (Guardian, Buzzfeed, BBC, Spiegel, Time) so pripovedovali o svojih metodah, trikih in veščinah rabe Facebooka, Instagrama, Snapchata in kar je še tega. Še nedavno so medijski delavci tarnali nad neodzivnostjo IKT velikanov, danes so nastopali skupaj s svojimi novimi sodelavci iz Facebookove divizije za medijska partnerstva. Je privlačnost kolaboracije res neizbežni duh časa ali gre za marketinško posledico prisotnosti sponzorjev, ostaja odprto vprašanje.

Zaroka z občinstvom

Družbena omrežja osmišljajo njihovi uporabniki. Za lastnike so blago, ki ga lahko prodajo naprej, za »kolaborantske« medije pa potencialni gledalci, bralci ali poslušalci. Kako pritegniti njihovo pozornost? Ni naključje, da je bila festivalska brenčavka dneva angažiranje občinstva (audience engagement). Ko smo BBC-jevega urednika za video vsebine povprašali o njihovi tehnološki suverenosti v luči rabe orodja Facebook Live, je odvrnil, da je »seveda veliko zadev tveganih in nepredvidljivih, a da je Facebook pač tu, ‘z nami’. Lahko bi ga zavrnili, lahko pa ga uporabimo za interakcijo z uporabniki, ki je kvalitativno povsem nova …« Kot pravi, je Facebook uspešen z razlogom, saj je njegov izvedbeni pristop »popolnoma podrejen občinstvu«. Verjetno res, le da “občinstvo” v tej transakciji ni kralj, saj ni kupec, pač pa blago.

Težava z brenčavkami je, da navadno vzniknejo iz dobrih praks, se pretvorijo v dnevne marketinške zapovedi in povratno okužijo iniciative, ki mislijo resno. Zato je včasih zelo težko ločiti med podjetji, ki ponujajo orodja za »novinarstvo na bralčev pogon« (prim. Hearken, Storyful) in apologeti krasnega novega sveta, saj vsi govorijo isti jezik: »Javnost lahko informiramo le, če ji najprej dobro prisluhnemo.«

Odgovornost

Ob vsem tem je zanimivo naslednje. Tudi leta 2015 je Facebook v Perugio poslal svoje vojake, med njimi Andya Mitchella, direktorja za novice in globalna partnerstva. Ta je na vprašanje profesorja Georga Brocka o družbeni odgovornosti tega vplivnega podjetja arogantno zagotovil, da jih zanima le optimizacija uporabniške izkušnje. Minili sta dve leti. Facebook danes vpliva na življenja dveh milijard ljudi, za mnoge je postal edina vstopna točka (one-stop shop) na svetovni splet, njegov ustanovitelj pa je spisal, kako si predstavlja »izgradnjo globalne skupnosti«. Letos je isti profesor Adamu Mosseriju, Facebookovemu podpredsedniku za Newsfeed, zastavil še bolj izzivalno vprašanje: »Ste največja vstopna točka za informacije na planetu in menim, da bi vas lahko nehalo skrbeti za novinarske probleme … Dejansko lahko prevzamete vlogo v prizadevanjih za obnovo civilne družbe. Jo boste sprejeli?« Spravljivejši vojak je odgovoril, da se zavedajo te odgovornosti, vendar še ugotavljajo, kako naj jo uresničujejo.

Medtem ko Facebook pili svoje strategije (bodisi politične ali zgolj piarovske), pa poteka kolaps civilne družbe in njenih orodij. Vrh ledene gore naj bil pojav fake news, letos seveda tema kopice omizij. A dejansko je večina govorcev to brenčavko hitro odpravila kot vse preveč površno idejo. Problem je globlji, nekateri ga datirajo v čas medijske priprave terena za iraško vojno. Odnos zahodnih medijskih velikanov do resnice je namreč ravno tako problematičen kot njemu vzporedni ekosistem za produkcijo laži in zavajanja. Po desetletjih sejanja vetra ta elita danes žanje vihar, ki ga je eden od festivalskih gostov označil kot »razdejanje razumne ravni ukvarjanja z realnostjo« (decimation of a reasonable level of engagement with reality). Realnost je v prepletu strateško manipulirane in algoritemsko konstruirane posredovanosti povsem razvrednotena.

Posledice tega razdejanja je lepo povzela pesnica in urednica portala Colta.ru Maria Stepanova. Dolga leta so se ji zdeli problemi iztirjene ruske medijske krajine unikatni, nekaj, kar se lahko zgodi le v Rusiji in je pač podedovana bolezen postsocialistične avtokratske družbe. A zadnja leta opaža, da so ti problemi sorodni po vsem svetu, ne le v Turčiji, na Madžarskem in Poljskem, pač pa tudi v Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Zgrozila se je, da v svoji tesnobi ni več sama. Politična ekonomija sodobne medijske tehnologije je globalizirala problem medijskega avtoritarizma, pa naj bo ta trd, orbanovski, ali pa prijaznejši, zuckerbergovski.

Odpor

»Redno uživajte vitamine, odpor je naporen,« je predlagala turška novinarka Gulsin Harman v luči Erdoganovih avtoritarnih pretenzij. V duhu teze, da je pesimizem kratkoročno neizbežen, a da je srednjeročno pač nujen optimizem, George Brock vztraja: »Novinarstvo je sistematično in neodvisno prizadevanje, da bi pravočasno ugotovili resnico o dogodkih in problemih, ki zadevajo družbo.« V avtoritarnih režimih je to izjemno težko, celo smrtno nevarno, a znotraj obzorja možnega. Gostujoči novinarji iz držav, kot so Rusija, Turčija in Madžarska, imajo omejena sredstva, a jasno vizijo. Nasprotno je širjenje resnice v pogojih gospostva algoritmov povsem nenevaren, a domala nezamisljiv ideal. Če parafraziramo Žižkov aforizem: Dandanašnji si lažje zamišljamo konec sveta kot konec Googla.

Opogumlja, da je teoretskemu malodušju (značilnem ravno za Morozova) vzporeden tudi praktični entuziazem oziroma medijsko-tehnološki aktivizem. Tako lani kot letos se je na festivalu predstavilo na ducate novih medijskih projektov, ki eksperimentirajo z modeli financiranja, z modeli interakcije s publiko, z modeli predstavnosti vsebin in torej z grajenjem drugačnih družbenih razmerij. Zdi se, da bo prihodnost medijev skrita za obzorjem zgolj toliko časa, kolikor bodo koncept medija naseljevale družbene prakse in odnosi minulih dveh stoletij.

Na zapečku domačih orodjarn

Dave Winer je bil v tem oziru morda najbolj zanimiv govorec, čeravno precej skop z idejami. Blogerski in podkasterski pionir ter pomemben razvijalec programske povezljivosti ima rad standarde, najraje pa tiste, ki jih sam postavi (npr. izboljšave RSS feeda). Na IJF je v glavnem operiral z dovtipi tipa »Google ljubi odprti splet tako kot Exxon ljubi Arktiko.« A opozoril je na nekaj zelo pomembnega: na medijskem področju je miselnost, da moramo povreti ocean (»boil the ocean mentality«) popolnoma neučinkovita. Gre za ambicijo, da mora res relevantna inovacija povzročiti vsaj tako tektonske spremembe, kot jo je, recimo, bliskoviti vzpon Googla. »Nasprotno,« pravi Winer. »Treba je zgolj vztrajati in delati svojo stvar.« Družba in kultura nikoli nista statični in v kolektivnem ter konfliktnem mikroprojektiranju vsakdana je vsak miselni domet hitro presežen oz. preobražen do nerazpoznavnosti.

Winerjev starokopitni predlog novega medijskega projekta t. i. Električnih rek (Electric Rivers) sam na sebi prav gotovo ne bo spremenil ničesar. Tudi nove in nove medijske platforme, kot so piqd, Mediagazer itn. verjetno ne bodo dolgožive. A vsaka od njih prispeva v kolektivno tehnološko kulturo in vsaka od njih pomeni čisto posebno hermenevtiko v razumevanju civilne družbe, narave medijskega razglabljanja ter nenazadnje koncepta državljana in države. Kot je dejal Winer: ni treba stremeti k algoritemski neodvisnosti, dovolj je ustvarjati algoritemsko raznovrstnost.

Na festivalu sva se nenehno spraševala o platformi, na kateri se nahaja tudi ta blog. O Kulturniku in deloma tudi o njegovem bratskem portalu Culture.si. Odprt dostop, odprta koda, proste licence, vzpostavljanje novih informacijskih vozlišč, razvoj svežih modelov sodelovanja in še posebej ustvarjanje tehnološke infrastrukture, ki je v lasti države in (vsaj teoretično) torej tudi skupnosti … Vse to so značilnosti praks, s katerimi na Ljudmili dejansko plavamo proti toku in soustvarjamo pilotne modele družbeno-kulturne bodočnosti.

Anže Zorman, Alenka Pirman

Dave Winer s članoma Ljudmiline redakcije.

Dave Winer s članoma Ljudmiline redakcije.

> Posnetki vseh predavanj, predstavitev in diskusij na IJF 2017
> Ljudmilino poročilo z IJF 2016

Kaj bere Ljudmila?

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a že rahlo banalni. Preštevanje najbolj priljubljenih virov na Kulturniku zagotovo nekaj pove o uporabniških navadah in potrebah. Pokaže tudi, kateri spletni mediji, strani in blogi so dovolj dobri, da te potrebe zadovoljujejo. Vendar je statistika le eden od možnih pogledov na bogastvo slovenske kulture na spletu. Štetju se izmuznejo Kulturnikovi viri, ki ne objavljajo pogosto, ne povzemajo viralnih tem ali pripravkov Slovenske tiskovne agencije, ne objavljajo rumeno … ali pa so preprosto zunaj omejenega dometa, ki ga premorejo domači oblikovalci družabno-javnega mnenja.

Zato smo v uredništvu Kulturnika na društvu Ljudmila sklenili, da drug drugemu zaupamo, kaj sami najraje spremljamo in beremo.

Domače branje

najlepše mest2

Najlepše mesto na svetu, 18. oktober 2016

Izkazalo se je, da poleg notranjskih Starih slik skoraj brez izjeme (a vsak zase) redno spremljamo fotografski blog Najlepše mesto na svetu. Avtorja sta fotografa Matjaž Rušt in Robert Marin, ki že tri leta stikata po prestolnici za “skritimi prostori lokalnega vsakdanjika v maniri ulične fotografije” in to brez “cinizma in sarkazma, niti do upodobljencev niti do mesta“. Citat smo si izposodili pri Galeriji Photon, ki je avtorjema lani pomagala izdati fotoknjigo.

Radi tudi poslušamo. Boštjan Perovšek, skladatelj, elektro- in bioakustik, na Crnkovičevem FokusPokusu objavlja Zvočne razglednice. Ker so omogočili RSS vir, do njih lahko pridemo prek Kulturnika. Za predpraznično hajko je primerna tale: “Ko imamo vsega dovolj, si zaželimo tišino. Tišine je več vrst. Tišina je mir, ki se naseli v nas, če ga znamo poiskati.”

Da pa nismo zgolj avdiovizualni tipi, naj priča redno branje objav Kulturnoumetniškega društva Logos. Od Sv. Hildegarde iz Bingna prek poljskih pesnikov in Lemovega Solarisa do brezplačne izdaje Antologije kartuzijanskih piscev! Založba ne čaka, da bodo njene izdaje ojačali mediji, pač pa sama proizvaja izviren konceptualni okvir. Kar bi lahko rekli tudi za majhno, radoživo, a skrajno profesionalno založbo VigeVageKnjige. Njihov blog je nemara res svojevrstno marketinško orodje, vendar odraža trd vsakdan v primežu slovenske kulturne realpolitike. Anja Golob piše, da njihov “cilj ni zgolj kovanje dobička s prodajo knjig – naj se nasmehnem že ob sami frazi -, naš namen je, če povem vljudno in sramežljivo nežno, spreminjati svet“. In včasih je za to treba tožiti tudi Javno agencijo za knjigo …

07_SI_ZAC_15811985a.š.29_002

Ribarjenje na Šmartinskem jezeru, Zgodovinski arhiv Celje

Od rubrik pa se nam zdi največji potencial Dediščina. Kombinacija blogov in svežih spletnih strani nekaterih muzejev, arhivov in domoznanskih društev prinaša novo, izvirno branje in širi naša obzorja. Preverite recimo objave Zgodovinskega arhiva Celje ali Humanističnega društva Histria.

Kulturniška tvitosfera

tviti na Kulturniku

Gradnik s tviti ob Kulturnikovih Novicah

Člani redakcije, ki niso aktivni na družbenih omrežjih, redno berejo (ja, berejo!) tvite, ki jih objavljamo v gradniku ob Kulturnikovih Novicah: “Hvala Kulturniku! Čeprav ne vlagam na ta “račun”, zdaj vem, kaj dogaja na kulturni tviterijadi vsak dan, vsak moment!” Dejansko kulturniške objave na tviterju nikakor niso banalne, Kulturnik le skrajša čas, ki bi ga sicer porabili, da bi se do njih dokopali. “Tudi meni so tviti fajn, ker drugač nisem na twitterju. Tko da dostikrat poskrolam znotraj widgeta tudi malo bolj nazaj.” O tvitih na Kulturniku smo letos sicer že pisali in kulturniško tvitosfero celo prešteli po področjih.

Ljudmiline razvade

Še bolj kot posamezni viri pa so za uporabnikovo dobro počutje pomembne njegove navade. Kaj in kako iščemo po Kulturniku?

  • Zmagajo seveda Dogodki in to glasbeni: te spremljamo sproti in so dejansko že prva izbira, ko se odločamo, kam bi šli. Pravzaprav jih Kulturnik sedaj zajema že kar preveč, zato si včasih za oddih odpremo dogodke v savinjski regiji.
  • Dogodkov ne bi bilo brez prizorišč. Na Kulturniku ima vsako od njih svojo kartico s kontaktnimi podatki, zemljevidom, napovedmi prihajajočih dogodkov in arhivom preteklih. Noro! Tega niso spregledali v Pritličju in v naših novih prostorih bo nad vhodom njihov citat: “Kulturnik – takorekoč red in disciplina!
  • Ob jutranji kavi nas nekaj dejansko preleti sveže objave v Novicah. Kot se za splet spodobi, nas te potem odnesejo na različne konce, da si članke lahko preberemo do konca. Ja, to je že razvada. In potem zehamo, ko se že prebrane teme še cel dan svaljkajo po Facebooku.
  • Po dobri gledališki, plesni ali kinopredstavi ne gremo več na Google pač pa na Kulturnik in poiščemo vse, kar se na to temo dobi iz časopisov, portalov in blogov.
  • Za študijske in delovne potrebe ga ni čez Metaiskalnik. Še posebej zadetki z dLiba, Kamre in Dive so res na nivoju!
Zadetki za "prvinski" na Kulturnikovih Novicah

Zadetki za “prvinski” na Kulturnikovih Novicah

Za konec moramo priznati, da Kulturnik tudi zlorabljamo. Če v iskalnik vpišeš brenčalko (kot Lenart J. Kučić reče buzzwordu), se pred tabo odpreta blišč in beda nepremišljenega pisanja. Dejansko so rezultati zabavni in ponujajo nespodoben vpogled v orodjarne domačih kritikov. Lahko nam verjamete na besedo, še bolje pa, če preizkusite sami in izsledke delite z nami!

Vaša Ljudmila

Kulturnikovih enajstkrat top pet v 2016

Kulturnik s polno paro obratuje že več kot eno leto. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali konec marca, zato je čas za predpraznično inventuro.* Ampak, pozor! Kulturnik  zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se ponovno osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke, v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi.

Novice na debelo

Najbolj priljubljene rubrike:

  1. Literatura
  2. Gledališče
  3. Kritike in recenzije
  4. Mediji
  5. Fotografija

V začetku leta med rubrikami ni bilo velikih razlik, očitno pa so novi uporabniki vpeljali tudi nove bralne navade: Literatura postaja daleč najbolj priljubljena zvrst na Kulturniku.
Resnici na ljubo pa sta na tem seznamu kar dve rubriki, ki prečita vsa področja – kulturne vsebine iz profesionalnih medijev ter Kritike in recenzije. Prav je, da to ločujemo:

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (37 virov RSS***)
  2. Gledališče (29 virov RSS)
  3. Fotografija (10 virov RSS)
  4. Vizualna umetnost (41 virov RSS)
  5. Arhitektura (14 virov RSS)

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Kritike in recenzije (15 virov RSS)
  2. Mediji (38 virov RSS)
  3. Blogi (76 virov RSS)
  4. Podkasti (26 virov RSS)
  5. Tehnologija (12 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 37 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Literatura, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Gledališče, Kritike in recenzije ter Mediji. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete? Čigave vsebine največkrat kliknete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Delo Ocene
  4. Radio Študent
  5. Center Ustvarjalna Evropa

Videti je, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji. Na vrhu ni sprememb: tam vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti). Sledita časopis Delo s svojimi recenzijami in Radio Študent. S slednjim je skoraj izenačena informacijska pisarna edinega programa Evropske komisije, namenjenega sofinanciranju kulture. Zelo blizu CED so še Dnevnik, blog Društva za domače raziskave z zbirko kovinskih pajkov ter medijsko prenenečenje – Notranjsko primorske novice!

Poglejmo priljubljenost vsebin še po tipu virov.

Najbolj obiskani mediji:

  1. Delo (7 virov RSS)
  2. Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC) (10 virov RSS)
  3. Program ARS, Radio Slovenija (18 virov RSS)
  4. Radio Študent
  5. Dnevnik

Nekatere medijske hiše omogočajo uvoz področnih virov RSS, ki jih na Kulturniku obravnavamo ločeno. Za zgornjo lestvico smo jih sešteli. Uporabniki Kulturnika najpogosteje spremljate Delo, precej priljubljen je tudi MMC RTV Slovenija. Sledijo jima Program ARS in skoraj izenačena Dnevnik in Radio Študent, ki je s spiska izrinil Mladino. Za ovratnik jim diha presenečenje leta – Notranjsko primorske novice!

Najbolj priljubljeni blogi:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Spajkanje
  4. Dragan Živadinov
  5. Zgodovinski portal

Prva dva ostajata brez resne konkurence in to v absolutnem Kulturnikovem merilu. Veliko zanimanja je očitno vzbudila tudi spletna zbirka kovinskih pajkov Društva za domače raziskave, tesno ji sledi kolumna, ki jo Dragan Živadinov piše za Portal Plus. Radi prebirate še blog z zgodovinskimi temami, naglo pa se dviga tudi zanimanje za Urbani blog Jaše Lorenčiča, ki smo ga dodali šele pred kratkim, a je že na šestem mestu. Blogi, ki so še bili na lestvici v začetku leta, so zamrli in ne ponujajo svežega branja.

Najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Arhitekt Magazin
  2. Airbeletrina
  3. Koridor – križišča umetnosti
  4. Odzven
  5. Poiesis

Izpostavljamo pet najbolj obiskanih spletnih revij, edina novost na lestvici je Airbeletrina, njen RSS smo namreč dodali šele po merjenjih v začetku leta. Nišne spletne revije imajo v primerjavi s splošnimi mediji precej manj obiska. Predvidevamo, da imajo – tako kot številni blogerji in podkasti – tudi one svoje zveste bralce, ki za dostop ne uporabljajo Kulturnika.

Najbolj priljubljena spletna mesta kulturnih organizacij:

  1. Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji
  2. Galerija-Muzej Lendava
  3. Mestni muzej Idrija
  4. Mestno gledališče Ptuj
  5. Lutkovno gledališče Maribor

Spletna mesta kulturnih organizacij so lahko dober vir iz prve roke. Ni presenetljivo, da je najbolj na udaru spletišče informacijske pisarne za financiranje kulture iz evropskih sredstev. Ptujskemu gledališču in idrijskemu muzeju se v tokratnih meritvah pridružujeta še spletišči muzeja iz Lendave in Lutkovnega gledališča Maribor. Peterici sledijo še precej izenačeni DIVA, nove pridobitve spletnega video arhiva SCCA-Ljubljana, KIBLA in Zgodovinski arhiv Celje.

Dogodki na hitro

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

1) Maribor
2) Kranj
3) Ljubljana
4) Ptuj
5) Kamnik

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. za otroke
  3. razstave
  4. gledališke predstave
  5. kinopredstave

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Vodnikova domačija
  2. Top Six Club
  3. Cankarjev dom (vse dvorane)
  4. Salon uporabnih umetnosti
  5. Cvetličarna

Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialni nočni klubi, nadaljuje se takole: Ambasada Gavioli, Europark Maribor, Cirkus … Zato je toliko bolj presenetljivo suvereno vodstvo ljubljanske Vodnikove domačije, ki jo od leta 2015 upravlja Zavod Divja misel. Podobno entuziastična ekipa mariborskega Salona uporabnih umetnosti skrbi, da tudi ta ostaja na Kulturnikovi lestvici.

Popotnica za 2017

Statistika bo Kulturnikovi redakciji koristila za premislek o temeljnem metauredniškem vprašanju: Kako najbolje urediti vire, da se bodo vsebine v rubrikah ujele s potrebami uporabnikov? Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, ali pa širite dober glas o Kulturniku.

Stolpci in lestvice so sicer koristni, a rahlo banalni. Preberite še, kaj priporoča Ljudmila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 7. 12. 2016. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

*** V redakciji Kulturnika ločujemo vir in RSS vir (RSS feed): Ena medijska hiša (vir), recimo, ima lahko več virov RSS za posamezne rubrike (prim. Delo) ali celo za vsako oddajo posebej  (prim. Radio ARS).

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Dostopnost in ponovna uporaba podatkov

Dobro spletno mesto mora biti berljivo za ljudi in za računalnike. Poglejmo, s katerimi že obstoječimi priporočili si lahko pomagate.

Strojna berljivost podatkov

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Zakaj je pomembno, da so podatki, ki jih objavljate na vašem spletnem mestu, strojno berljivi?

Olajšate si delo in se izognite nenehnemu kopiranju in lepljenju vaših podatkov po spletiščih, s tem pa si prihranite tudi stroške, saj skrajšate postopke objavljanja vaših vsebin na spletu.

V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, kjer z vpisom na enem mestu uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družbenih omrežjih.

Olajšate delo vsem, ki želijo ponovno uporabiti vaše podatke in promovirati vaše vsebine.

Na tak način, na primer, delujejo agregatorji Kulturnik, Digitalna knjižnica Slovenije ali Europeana, ki pokrivajo različne ciljne skupine uporabnikov in povečujejo domet vaših spletnih vsebin.

Kulturnik agregira novice in dogodke s spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij in producentov s pomočjo RSS feedov. Ko Kulturnikov program prebere vaše podatke, jih mora pravilno razumeti, zato morate feed pripraviti po določenih standardih. Vsak dogodek, recimo, mora v strojnem zapisu imeti pravilno označene in ločene podatke za datum in uro dogodka, datum zaključka dogodka, točno lokacijo, naslov prireditve itn.

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Seveda pa delovni procesi in procesi digitalizacije v posameznih kulturnih organizacijah potekajo v različnih programskih okoljih in idealno je stremeti k temu, da so ti sistemi med seboj čimbolj povezljivi (integrirani). Če vas zanima celoten ekosistem digitalizacije, trajne hrambe in dostopnosti, si oglejte še Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki, ki jih je leta 2013 pripravilo Ministrstvo za kulturo s pomočjo NUK, Arhiva RS in Društva Ljudmila.

Berljivost spletnega mesta za ljudi

Če se s strojno berljivostjo ukvarjajo predvsem programerji, pa je uporabniška izkušnja precej kompleksnejše področje, ki združuje znanja z različnih področij. Na Kulturnikovem blogu ji bomo posvetili še veliko pozornosti, zato na tem mestu opozarjamo le na že obstoječ priročnik za prilagoditev spletnega mesta potrebam ljudi z različnimi oviranostmi.

Založba Beletrina je leta 2014 pripravila seminar na to temo in leto kasneje izdala tudi dober priročnik Dostopnost spletnih strani za prilagoditve vsebin slepim in slabovidnim, gibalno oviranim, gluhim in naglušnim ter osebam s poškodbami glave ali težavami v duševnem zdravju.

Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost je leta 2015 prenovilo zelo obsežno spletno mesto Slovenskega etnografskega muzeja, ki že upošteva večino teh priporočil. Vabimo vas k ogledu!

Risba Uroš Lehner

Kaj imajo pokemoni skupnega z muzeji?

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije sta 13. oktobra 2016 organizirala prvo delovno Kavo s Kulturnikom. V Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor se je zbralo okrog dvajset muzealcev iz skoraj cele Slovenije (in Hrvaške!), naš gost pa je bil Jure Čuhalev, sociolog, programer in – trener pokemonov.

Pokemon GO je geolokacijska igra, ki je to poletje viralno zavzela svet in v medijih odigrala vlogo dobre novice. V igri so se hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije v Sloveniji, ki so se na pojav različno odzvali. Čeprav je doživela vrhunec julija, jo še danes igra na milijone igralcev. A Pokemoni so bili za udeležence Kave s Kulturnikom le povod za živahno debato o vplivu globalnih tehnologij na navade (potencialnih) obiskovalcev muzejev in o vlogi jasno začrtanega poslanstva ustanove ter njene komunikacijske strategije. Nekaj poudarkov:

V slovenskih muzejih lovci na pokemone niso postali tudi njihovi obiskovalci. Včasih so sicer uporabili muzejsko infrastrukturo, kaj več pa jih ni zanimalo. Muzealci se zavedajo, da nima smisla “loviti lovce”, pač pa se da pojav izrabiti za nagovor javnosti, ki vpliva na javno podobo: “muzej ni dinozaver, ki se ukvarja z zbiranjem predmetov iz preteklosti, pač pa je aktualen in takšne so tudi njegove razstave”. Morda ostaja neizkoriščena njihova skupna strast – zbiranje.

Koketiranje v svetom popkulture lahko muzej zanese tudi v etično vprašljive oz. strokovno neprimerne povezave (eno takšnih smo odkrili tudi med debato). Zato je pomembno, da razvijamo hišni slog nagovora javnosti prek različnih komunikacijskih kanalov, seveda še posebej prek družbenih omrežij, kjer se je treba odzivati hitro. Zanimivo, da podobno velja za politične teme: v čigavem imenu govori muzej? Ena najpomembnejših ugotovitev v debati je bila nujnost sodelovanja in medsebojnega informiranja v kolektivu.

Očitna lekcija igre PokemonGO je, da bomo v prihodnosti imeli vedno manj nadzora nad podatki in informacijami, ki pridejo do uporabnikov in javnosti. Ena od taktik je proaktivnost: razumeti globalne spletne storitve in jih izrabiti za svoje poslanstvo. Tak primer je, recimo, samoiniciativen vpis galerije in lokacij javnih plastik po mestu v googlov zemljevid (UGM), ki je kasneje vplival na korektnejšo informacijsko izpostavljenost. Obenem pa se velja zamisliti: večina globalnih spletnih platform je motiviranih z ustvarjanjem dobička in njihovo delovanje zna biti v nasprotju z načeli in poslanstvi ozaveščenih kulturnih ustanov, ki si prizadevajo za javno dobro. Zato na Ljudmili poudarjamo pomen dobrih muzejskih in projektnih spletnih mest, saj samo tako  lahko ostajamo lastniki podatkov in arhiva in nadzorujemo pravilno uporabo vsebin.  Vsako debato o spletni prisotnosti slovenske kulture bo seveda spremljal refren: Najlaže je nekaj objaviti na spletu, čisto nekaj drugega pa je narediti nekaj v živo!

Poskusna Kava s Kulturnikom se je razpletla v vzajemno začudenje, da sta dve uri tako hitro minili, da se sploh nismo utegnili zateči k običajnemu pritoževanju čez kulturno politiko in druge nadnaravne sile. Ljudski rek, da muzealci “nič ne delajo, samo kavo pijejo”, bomo vzeli zares in s tovrstnimi odprtimi debatami nadaljevali, saj je gostoljubno in sproščeno vzdušje spodbudilo izmenjavo strokovnih mnenj in tudi znanj.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za zaupanje in dobro debato. Posebej hvala Marku Brumnu in Urški Purg, ki sta nam pomagala razviti zamisel in strukturo dogodka, ter Juretu Čuhalevu za odlično pilotiranje po temi in Urošu Lehnerju za umetniško dokumentiranje. V povsem analognem Kabinetu čudes Muzeja narodne osvoboditve Maribor sta nas suvereno sprejela Aleksandra Berberih-Slana in Uroš Dokl, hvala za gostoljubje!

Alenka Pirman

Risba Uroš Lehner

> Poslušajte reportažo Irene Kodrič Cizerl: Kako uporabnike mobilnih iger tipa Pokemon GO spraviti v muzej?, Aktualno na Radiu Maribor, RTV Slovenija, 19. 10. 2016 (12’) 

Plesna točka nasproti stojnic ministrstev.

Internetna kultura med sivimi panterji (in pantericami)

V Cankarjevem domu je v začetku oktobra potekal tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Na njem je letos prvič sodelovalo tudi Društvo Ljudmila s predstavitvijo internetnega stroja Kulturnik na stojnici Ministrstva za kulturo. Stojnica je bila del skupnega razstavnega prostora ministrstev, ki so predstavljala svoje e-storitve. Zraven nas  je policija predstavljala svoj spletni obrazec za poročanje o nevarnih cestnih odsekih, malo naprej je domovala e-uprava. V kvartirju nasproti nam je konkurenco delala vedeževalka iz kristalov Maruča.

Sejem bil je živ in še posebej ob dopoldnevih se je kar trlo upokojenega ljudstva. Tistim, ki so pokazali interes (oziroma se niso uspeli zmuzniti mimo naših zased), smo na kratko predstavili funkcionalnosti Kulturnika.

Bistven, čeravno pavšalen vtis iz teh interakcij je, da kar soliden delež starejših občanov in občank že uporablja internet. A uporabniki, ki z njim živimo že kako desetletje ali dve, le redko pomislimo, kako neznansko kompleksno opravilo je naše rutinersko brskanje po spletu. Tekoče in intuitivno deskanje je možno zgolj vsled naše zmožnosti selektivne ignorance: hitro najdemo povezave za obrazložitve, avtomatsko prezremo oglase med Googlovimi zadetki, oči kar zdrsijo čez očitno slabe, generične zadetke. Že iz parih besed lahko presodimo kredibilnost strani. Nasprotno pa starejši te stvari dojemajo drugače: ker skrbno preberejo vse, od a do ž, jih lahko odpirajoča se okenca in “smetišče” na internetu zmede ali celo odvrne.

Uporabniki Facebooka smo se prav tako navadili, da nam ta platforma služi kot napovednik ter koledar za kulturne dogodke. Iz neskončnega plazu objav izluščimo zanimive članke, do nekaterih medijev dostopamo le prek tega omrežja. A sodeč po raziskavah je od približno 360.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let (slaba petina vseh slovensko govorečih duš torej), Facebook v letu 2013 uporabljalo okoli 10.000 posameznikov oziroma slabi trije odstotki starejšega prebivalstva. Večina starostnikov v tem relativno pomembnem (čeravno problematičnem) informacijskem in medijskem podsistemu sodobne družbe ni udeležena.

Lahko rečemo, da prebivalstvu v t.i. tretjem življenjskem obdobju internet večinoma ni intuitivna razširitev mišljenja in delovanja. Vendar jih bo še kako nujno smiselno integrirati v to družbeno sfero. Na internet se nepovratno seli vse več medčloveških, institucionalnih in upravnih, pa tudi umetniških dejavnosti. Po udeležbi na Festivalu za 3. življenjsko obdobje smo se v uredništvu Kulturnika šele sedaj zavedli, kako zelo koristen je lahko naš spletni portal za starejše uporabnike. Na Kulturniku so tudi tistim brez Facebook profila in razvejanega družabnega omrežja na voljo stotine kulturnih dogodkov. Tudi za bolj okorne deskarje so tu zlahka dostopne sveže kulturne novice iz prek 2000 virov!

Tudi ob res nizki pokojnini in brez dolgoletnih izkušenj s spletnimi iskalniki se lahko človek tu brezplačno, brez oglasov in pasti, za povrh pa še pregledno prebija čez širni digitalni svet kulture slovenskem jeziku. Zaenkrat vsaj to; izziv asimetričnih tehnoloških kompetenc med generacijami še naprej ostaja odprt.

Anže Zorman

Kulturnikovo Vabilo na F3ŽO

> Gl. geslo “sivi panterji” v slovarju Razvezani jezik

Kulturnik v Cankarju na F3ŽO

F3ZO_logo_postavitve_20160609_vertikalen_brez_podatkov

Od 28. do 30. septembra 2016 v Ljubljani poteka že 16. festival za tretje življenjsko obdobje. Na njem med portali in spletnimi aplikacijami ministrstev sodeluje tudi Ljudmila s predstavitvami portalov Culture.si in Kulturnik. Vabljeni v Cankarjev dom, v 1. preddverje! Naše stojnice so vzporedno s šankom.

Urnik predstavitev Kulturnika:

  • sreda, 28. 9. ob 15.30
  • četrtek, 29. 9. ob 11.30
  • petek, 30. 9. ob 16.00

In kaj imate lahko od Kulturnika v tretjem življenjskem obdobju?

Spletno okolje je polno uporabnih vsebin, dostop do njih pa zna biti dogodivščina z mnogimi ovirami in slepimi ulicami. Navadno uporabimo splošen iskalnik (npr. Google ali Najdi.si) in se ustavimo zgolj pri zadetkih na prvi strani. Koliko je med njimi res ustreznih vsebin s področja kulture v slovenščini? Poizkusite raje s Kulturnikom, ki na enem mestu združuje prek 2000 zanesljivih virov in omogoča:
• boljšo dostopnost slovenske kulture na spletu,
• lažje in hitrejše iskanje kulturnih vsebin,
• uporabnejše zadetke od splošnih iskalnikov.

— Kulturnik za študij, reševanje križank in pomoč vnukom pri nalogah
S Kulturnikovo pomočjo lahko poiščete zanesljive spletne vsebine v slovenščini. Vpišite iskano geslo in bogastvo slovenske digitalizirane kulture (fotografije, knjige, video, slovarji …) vam je na razpolago! Kulturnikov Metaiskalnik išče po več kot 30 specializiranih digitalnih zbirkah, ki pokrivajo vsa področja kulturne dediščine in umetnosti. Čakajo vas presenečenja! Vtipkate, recimo, Napoleon in Kulturnikov iskalnik med drugim izbrska Smrekarjevo karikaturo, ki je
shranjena v NUK, kar pet Napoleonovih mostov v Sloveniji, in še marsikaj.

— Kulturnik za razmislek, razvedrilo in dnevne novice
Kulturnik na enem mestu prikazuje raznolike članke iz slovenskih medijev, blogov in spletnih mest muzejev, gledališč, galerij, knjižnic, kina, itn. Vse o Henriku Ibsenu, Ivani Kobilci ali muzikalu Mamma Mia!, ocene novih romanov, filmov ali koncertov, vsi aktualni intervjuji in portreti! Prav tako lahko na Kulturniku sledite kulturnim objavam na Twitterju.

— Kulturnik kot vodič po kulturnih dogodkih
Izkoristite pestro ponudbo kulturnih dogajanj po celotni Sloveniji in s pomočjo preglednega Kulturnikovega koledarja dogodkov načrtujte obisk gledaliških, plesnih ali filmskih predstav, razstav, predavanj in delavnic, predstavitev knjig ter najraznovrstnejših koncertov!

— Kako lahko pomagate Kulturniku?
Uporabljajte ga. Priporočite ga prijateljem in družinskim članom. Če delujete v organiziranih kulturnih društvih ali ustvarjalnih in izobraževalnih programih, se bomo z veseljem odzvali tudi vašemu povabilu na predstavitev Kulturnika v živo.

> 16. festival za 3. življenjsko obdobje, spletna stran s predstavitvijo portalov ministrstev Republike Slovenije

 

Pokemoni v slovenskih muzejih

kava_event3b

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije vas vabita na delovno Kavo s Kulturnikom. Srečanje je namenjeno vsem, ki v muzejih (in drugih kulturnih organizacijah) skrbijo za njihovo spletno prisotnost in komunikacijo z občinstvom. Dobimo se 13. oktobra 2016 ob 13.30 uri v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ul. heroja Tomšiča 5.

Pokemon GO naznanja poplavo geolokacijskih iger, v katerih se bodo hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije. So muzeji pripravljeni nanje? Se da zanimanje igralcev pretvoriti tudi v zanimanje za muzej? Prvo kavo s Kulturnikom v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije bomo namenili kritičnemu pretresu vpliva globalnih tehnologij na navade obiskovalcev. Kakšno vlogo in pomen ima pri tem jasno začrtano poslanstvo ustanove in ustrezna komunikacijska strategija?

Gost bo Jure Čuhalev, sociolog, programer in trener pokemonov. Iztočnice bosta podali Aleksandra Berberih Slana (SMS, MNOM) in Urška Purg (MNZS). Debato bosta moderirala Alenka Pirman (Ljudmila) in Marko Brumen (Narodni dom) ter jo zaključila ob 15.30.

Jure Čuhalev je razvijalec, ki se med drugim ukvarja z ustvarjanjem izobraževalnih in drugih spletnih platform in skupnosti. Zadnjih deset let ustvarja in vodi platformo Prevoz.org, ter organizira  WebCamp.si,  strokovno konferenco za spletne razvijalce. Med njegovimi projekti najdemo tudi spletno stran za Val 202, multimedijski arhiv Marshalla McLuhana in delovanje v organizaciji za odprto izobraževanje The Open Education Consortium.  Raziskuje potenciale informacijskih tehnologij za razvoj (boljše) družbe.

Dodatne informacije: urednik@kulturnik.si

Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kje je Muzej narodne osvoboditve?

> Skupnost muzejev Slovenije

Kulturnik na Twitterju

> POROČILO Z DOGODKA

Postani gospodar svojih podatkov!

kava s kulturnikom MB_igor unuk

foto Igor Unuk

Kava s Kulturnikom v Mariboru se je razvila v pravo delovno srečanje trideseterice producentov, organizatorjev, piarovcev, avtorjev …. Kulturnikov, skratka, ki pa delujejo v različnih agregatnih stanjih – kot zaposleni (ali pa na javnih delih) v javnih zavodih oz. v nevladnih organizacijah, kot samozaposleni, espejevci ali brezpravneži. Ekipa Ljudmile je tako ponosna na portal Kulturnik, da se je kar prerivala, da bi prisotnim predstavila vse njegove čudovite lastnosti. Kako lahko Kulturnik koristi kulturnikom? Omogoča:

  • večjo vidnost delovanja,
  • preglednost in hitro dostopnost objav,
  • arhiv novic in dogodkov,
  • primerjavo medijskih objav.

Še nikoli doslej ni bilo na voljo toliko spletnih orodij in družabnih platform, ki naj bi nam pomagale doseči naše občinstvo, hkrati pa nam podatki še nikoli niso tako uhajali iz rok … Če ne prej, čas za spremembo pristopa napoči, ko piarovec enostavno ne zmore več kopipejstati vseh najav na vse mogoče konce. V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, v katerem lahko uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družabnih omrežjih.

Po drugi strani pa Salon uporabnih umetnosti, priljubljena, a začasna fuzija neprofitne trgovine, kavarne in koncertnega prizorišča, na spletu stavi le na Facebook. Še več, Martina Magdič in Borut Wenzel opozarjata na pomen starih dobrih plakatov (na njihove že prežijo zbiralci) in promocijskih dejavnosti v živo. Ker življenje še vedno teče naprej tudi onkraj spleta in, presenetljivo, celo onkraj družabnih omrežij! Ljubitelji kulture le počasi spreminjajo svoje navade, zato morda niti ne preseneča, recimo, da večino vstopnic v SNG Maribor še vedno prodajo prijazne blagajničarke v gledališču in je spletna prodaja zanemarljiva.

Igor Unuk, galerist, fotograf ter entuziastični promotor mariborske kulture, je s portalom Novi Maribor (Maribor is the Future) odgovoril na podobne probleme, kot smo jih zaznali na Ljudmili preden smo se lotili Kulturnika:

  • velika količina kvalitetnih kulturnih vsebin in informacij na spletu,
  • razdrobljenost, nepreglednost, nedostopnost teh vsebin za uporabnika.

Novi Maribor deluje povezovalno in objavlja sveže kulturne novice in najave dogodkov. Projekt zaenkrat še temelji na skrbnikovi kondiciji, njegov uspeh in s tem tudi večanje dometa kulture in širjenje občinstva pa so odvisni od bodočega sodelovanja in medsebojne promocije vseh protagonistov. Nima vsaka scena take priložnosti! In nima vsaka nacionalna kultura Kulturnika, za katerega velja podobno.

Za konec še grenka opazka, da se spreminja tudi medijska krajina in s tem kakovost kulturnih vsebin v profesionalnih medijih. Ne kopipejstajo le kulturniki in piarovci, pač pa tudi preobremenjeni (preostali) novinarji …

Sklenimo to kratko poročilo z Ljudmilinimi priporočili:

  • objavljaj in shranjuj svoje podatke lokalno,
  • poskrbi za strojno berljivost teh podatkov,
  • arhiviraj svoje vsebine z družabnih omrežij.

Popili smo kavo in pojedli Maistrove brke. Zahvaljujemo se Igorju Unuku, Martini Magdič, Borutu Wenzlu in Alanu Kavčiču za odkrito izmenjavo izkušenj, hvala vsem udeležencem za debato in Marku Brumnu ter ekipi Vetrinjskega dvora za gostoljubje!

Vaša Ljudmila

 

Preberi še:
> Poročilo s Kave s Kulturnikom v Pritličju, 2015.