Category Archives: Kako deluje?

Dostopnost in ponovna uporaba podatkov

Dobro spletno mesto mora biti berljivo za ljudi in za računalnike. Poglejmo, s katerimi že obstoječimi priporočili si lahko pomagate.

Strojna berljivost podatkov

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Zakaj je pomembno, da so podatki, ki jih objavljate na vašem spletnem mestu, strojno berljivi?

Olajšate si delo in se izognite nenehnemu kopiranju in lepljenju vaših podatkov po spletiščih, s tem pa si prihranite tudi stroške, saj skrajšate postopke objavljanja vaših vsebin na spletu.

V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, kjer z vpisom na enem mestu uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družbenih omrežjih.

Olajšate delo vsem, ki želijo ponovno uporabiti vaše podatke in promovirati vaše vsebine.

Na tak način, na primer, delujejo agregatorji Kulturnik, Digitalna knjižnica Slovenije ali Europeana, ki pokrivajo različne ciljne skupine uporabnikov in povečujejo domet vaših spletnih vsebin.

Kulturnik agregira novice in dogodke s spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij in producentov s pomočjo RSS feedov. Ko Kulturnikov program prebere vaše podatke, jih mora pravilno razumeti, zato morate feed pripraviti po določenih standardih. Vsak dogodek, recimo, mora v strojnem zapisu imeti pravilno označene in ločene podatke za datum in uro dogodka, datum zaključka dogodka, točno lokacijo, naslov prireditve itn.

UPORABITE Kulturnikove specifikacije za pripravo RSS feedov!

Seveda pa delovni procesi in procesi digitalizacije v posameznih kulturnih organizacijah potekajo v različnih programskih okoljih in idealno je stremeti k temu, da so ti sistemi med seboj čimbolj povezljivi (integrirani). Če vas zanima celoten ekosistem digitalizacije, trajne hrambe in dostopnosti, si oglejte še Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki, ki jih je leta 2013 pripravilo Ministrstvo za kulturo s pomočjo NUK, Arhiva RS in Društva Ljudmila.

Berljivost spletnega mesta za ljudi

Če se s strojno berljivostjo ukvarjajo predvsem programerji, pa je uporabniška izkušnja precej kompleksnejše področje, ki združuje znanja z različnih področij. Na Kulturnikovem blogu ji bomo posvetili še veliko pozornosti, zato na tem mestu opozarjamo le na že obstoječ priročnik za prilagoditev spletnega mesta potrebam ljudi z različnimi oviranostmi.

Založba Beletrina je leta 2014 pripravila seminar na to temo in leto kasneje izdala tudi dober priročnik Dostopnost spletnih strani za prilagoditve vsebin slepim in slabovidnim, gibalno oviranim, gluhim in naglušnim ter osebam s poškodbami glave ali težavami v duševnem zdravju.

Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost je leta 2015 prenovilo zelo obsežno spletno mesto Slovenskega etnografskega muzeja, ki že upošteva večino teh priporočil. Vabimo vas k ogledu!

Požeruhi iz Silicijeve doline in Kulturnikov apetit

Prvič objavljeno v mobilnem časopisu Torek ob petih.

Na Mednarodni novinarski festival v Perugio greš potipat pulz. V kakšni kondiciji je novinarstvo in kako nanjo vplivajo trenutne razmere v medijski industriji? Leta 2012 so se uredniki velikih medijskih hiš (legacy media) spraševali, kako različni morata biti ponudbi spletnih in tiskanih vsebin ter kako, na primer, vzpostaviti komunikacijo z bralci na Facebooku. Letos jih tarejo povsem drugačne skrbi: naj sploh še vlagajo v razvoj lastnih spletišč ali naj distribucijo svojih vsebin raje prepustijo neizbežnim behemotom iz Silicijeve doline? Bodo mediji preživeli le še kot blagovne znamke, razpršene po družbenih omrežjih in aplikacijah, ki narekujejo tudi spremembo medijskih formatov?

In če je udeležence festivala leta 2012 navdihovala raba družbenih omrežij v “revolucijah” in “pomladih”, so letos lahko ugotavljali le še, da so ta prevzela pobudo. Znotraj svojih ekosistemov razvijajo storitve, ki prevzemajo vlogo medijev. Uporabniku ne bo več treba zapuščati ograde, v katero se je pustil zapreti. Vse bo na enem mestu. Največ kritik je letelo na tvrdko Facebook, verjetno tudi zato, ker − za razliko od Googla, Twitterja in Amazona − festivala ni sponzorirala.

Medijski analitiki in vodje strateških oddelkov v medijskih korporacijah ugotavljajo, da na zaupanja vredne medije na spletu prežijo še nevarnejši, a manj razvpiti stroji od Facebooka − komercialni mešalci medijskih vsebin, ki se požvižgajo na uporabnikovo zasebnost in inteligenco ter vsiljujejo priporočila (clickbaits), ki dišijo po spamu (gl. Taboola ali Outbrain, imamo pa tudi že domače).

In kakšno zvezo ima vse to s Kulturnikom? Z nekim zbirnikom perifernih (beri: kulturnih) vsebin v butičnem jeziku? Ki, za povrh, novinarske članke meša z blogerskimi zapisi in piarovskimi novicami s spletišč kulturnih organizacij!? Kulturnik uporabniku, ki ga zanimajo kulturne vsebine v slovenskem jeziku, ponuja ustrezne zadetke iz spletnih virov “s kontroliranim poreklom” (teh je prek 2000). Med najpomembnejšimi za refleksijo in razvoj področja ostajajo, seveda, kulturne rubrike in programi medijskih hiš v Sloveniji (RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent, Večer …) in njihovi novinarski prispevki. Ni nam vseeno, kakšno vlogo zavzema kultura v posameznem mediju, in kakšna je njegova uredniška politika, zato poizkušamo razumeti njihove poslovne, strokovne in razvojne dileme.

Po drugi strani pa Kulturnik ni le nedolžen opazovalec. Kulturnik je agregator. Tudi ti praviloma ne operirajo z izvirnimi vsebinami pač pa jih kurirajo, prepakirajo in nastavljajo uporabnikom pod prste. A naša naloga ni ustvarjanje dobička na tuj račun, pač pa krepitev spletne prisotnosti in dostopnosti slovenske kulture. Gre za javen in brezplačen servis, ki temelji na naslednjih načelih oz. tehnoloških rešitvah:

  • Integrirana redakcija: ekipa je sestavljena iz vsebinskih (meta)urednikov, piscev in številčne ekipe programerjev. Razvoj načrtujemo skupaj, prav tako sproti analiziramo delovanje portala ter njegovo rabo.
  • Razvijamo izvirne tehnološke rešitve in pišemo lastne programe, ki temeljijo na odprti kodi.
  • Portal poganjamo na zaupanja vrednih Arnesovih strežnikih, ki so del javne infrastrukture.
  • Agregiramo le tisti del vsebin, ki ga v RSS feedu določi sam vir. Uporabnika ne zadržujemo na portalu. Vsebini, ki ga zanima, bo prek povezave sledil na mesto izvirne objave. S tem povečujemo obiskanost spletišč, ki jih agregiramo.
  • Arhiv agregiranih vsebin shranjujemo na Arnesovih strežnikih, prizadevamo si za odprtost podatkov in možnosti ponovne uporabe. Kot stranski produkt tako nastaja največji arhiv aktualnega pisanja o kulturi in umetnosti v slovenskem jeziku.
  • Prisotnost na družbenih omrežjih je nujna, da se širi glas o Kulturniku in da kakšno rečemo, a sledilcu oz. všečkarju ne more nadomestiti uporabniške izkušnje portala. Vsebine, ki jih za objavo na Facebooku ali Twitterju izbiramo v redakciji, ne smejo biti zreducirane na aktualne (te večina medijev itak povzema po STA) ali polemične teme, ki so že v obtoku. S tem bi vendar ploščili bogastvo kulturnih vsebin in informacij, ki jih je Kulturnik kot agregator izbezal na površje!
  • Na Ljudmili ne zbiramo podatkov o posameznih uporabnikih in izpisa zadetkov ne prilagajamo njihovim navadam in vedenju na spletu. Na isto poizvedbo bo vsak uporabnik dobil iste rezultate.
  • Prikazovanja Kulturnikovih vsebin ne usmerjajo komercialni algoritmi oz. uredniške preference. Posamezni dogodki in novice se prikažejo na portalu kmalu po objavi na izvirni spletni strani. Njihov tok in sopostavitve so torej plod srečnega naključja (serendipity) in uporabniku prinašajo dodaten vir zabave ali vsaj presenečenja.

Vse razen zadnjih dveh točk (zadnja nam je na Ljudmili še posebej ljuba), so načela in rešitve, ki so jih zagovarjali tudi medijski strokovnjaki na Mednarodnem novinarskem festivalu v Perugii. A (p)ostati lastnik produkcijskih sredstev (programje, strežniki) in razpolagati z lastnim kapitalom (vsebine, baze podatkov), žal, ni dovolj. Prav vsi mediji, od velikega do malega, zasebnega ali javnega, starega ali na spletu rojenega, poizkušamo odgovoriti na ključno vprašanje: kako napeljati slehernika, da tu in tam le prepleza ograjo spletnega sveta, ki so ga zanj ustvarila podjetja iz Silicijeve doline?

Alenka Pirman

Posnetki vseh debat z 10. mednarodnega novinarskega festivala so na voljo na spletu. Posebej priporočamo:

– Latest developers: engineers and editors together in an innovative newsroom (z redaktorji in programerji iz The Washington Post, International Business Times, The Guardian, The New York Times, The Financial Times)

– Platformed publishing? The evolving relationship between search engines, social media, and news media (z raziskovalci in menedžerji iz Tow Center for Digital Journalism, EMEA Twitter, The Huffington Post, News Corp, The Reuters Institute for the Study of Journalism)

– Journalism and Silicon Valley (z uredniki, menedžerji in raziskovalci iz BBC World Service, Tow Center for Digital Journalism, Google, Fortune Magazine, Buzzfeed Canada)

– Against Silicon Valley, pogovor Fabia Chiusija z Evgenijem Morozovom

Tviti na Kulturniku

Slovenska kultura na tviterju? Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname tviterašev. Nanje vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.
Kaj delamo s temi podatki?

Tvite s področnih seznamov prikazujemo v gradnikih ob novicah na Kulturniku. Te pritekajo na portal iz ure v uro, tviti pa iz minute v minuto. Tako jih lahko berejo tudi uporabniki, ki ne spremljajo tega družabnega omrežja in so zato prikrajšani za marsikatero obvestilo, priporočeno povezavo ali kratkočasno kurioziteto.

tviti na Kulturniku

Račune vnašamo tudi v kontaktne podatke na portalu Culture.si, od tu pa jih povlečemo še v Kulturnikovo bazo prizorišč. Vsako prizorišče ima “kartico” z naslovom, povezavami na spletno mesto in družabna omrežja ter lokacijo na zemljevidu.

tviter račun na kulturniku

Vas zanima več o slovenski kulturni tvitosferi?