Pokemoni v slovenskih muzejih

kava_event3b

Ljudmila in Skupnost muzejev Slovenije vas vabita na delovno Kavo s Kulturnikom. Srečanje je namenjeno vsem, ki v muzejih (in drugih kulturnih organizacijah) skrbijo za njihovo spletno prisotnost in komunikacijo z občinstvom. Dobimo se 13. oktobra 2016 ob 13.30 uri v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ul. heroja Tomšiča 5.

Pokemon GO naznanja poplavo geolokacijskih iger, v katerih se bodo hočeš-nočeš znašli tudi kulturnozgodovinska obeležja, muzeji in galerije. So muzeji pripravljeni nanje? Se da zanimanje igralcev pretvoriti tudi v zanimanje za muzej? Prvo kavo s Kulturnikom v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije bomo namenili kritičnemu pretresu vpliva globalnih tehnologij na navade obiskovalcev. Kakšno vlogo in pomen ima pri tem jasno začrtano poslanstvo ustanove in ustrezna komunikacijska strategija?

Gost bo Jure Čuhalev, sociolog, programer in trener pokemonov. Iztočnice bosta podali Aleksandra Berberih Slana (SMS, MNOM) in Urška Purg (MNZS). Debato bosta moderirala Alenka Pirman (Ljudmila) in Marko Brumen (Narodni dom) ter jo zaključila ob 15.30.

Dodatne informacije: urednik@kulturnik.si

Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kje je Muzej narodne osvoboditve?

> Skupnost muzejev Slovenije

> Kulturnik na Twitterju

Postani gospodar svojih podatkov!

kava s kulturnikom MB_igor unuk

foto Igor Unuk

Kava s Kulturnikom v Mariboru se je razvila v pravo delovno srečanje trideseterice producentov, organizatorjev, piarovcev, avtorjev …. Kulturnikov, skratka, ki pa delujejo v različnih agregatnih stanjih – kot zaposleni (ali pa na javnih delih) v javnih zavodih oz. v nevladnih organizacijah, kot samozaposleni, espejevci ali brezpravneži. Ekipa Ljudmile je tako ponosna na portal Kulturnik, da se je kar prerivala, da bi prisotnim predstavila vse njegove čudovite lastnosti. Kako lahko Kulturnik koristi kulturnikom? Omogoča:

  • večjo vidnost delovanja,
  • preglednost in hitro dostopnost objav,
  • arhiv novic in dogodkov,
  • primerjavo medijskih objav.

Še nikoli doslej ni bilo na voljo toliko spletnih orodij in družabnih platform, ki naj bi nam pomagale doseči naše občinstvo, hkrati pa nam podatki še nikoli niso tako uhajali iz rok … Če ne prej, čas za spremembo pristopa napoči, ko piarovec enostavno ne zmore več kopipejstati vseh najav na vse mogoče konce. V SNG Maribor, kjer izvedejo okrog 500 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter koncertov letno, so poskrbeli za lasten sistem za upravljanje spletnih vsebin, v katerem lahko uspešno zagotavljajo ažurnost podatkov (npr. nenadno spremembo zasedbe v ansamblu), obenem pa nadzorujejo točnost objavljenih vsebin in distribucijo po izbranih družabnih omrežjih.

Po drugi strani pa Salon uporabnih umetnosti, priljubljena, a začasna fuzija neprofitne trgovine, kavarne in koncertnega prizorišča, na spletu stavi le na Facebook. Še več, Martina Magdič in Borut Wenzel opozarjata na pomen starih dobrih plakatov (na njihove že prežijo zbiralci) in promocijskih dejavnosti v živo. Ker življenje še vedno teče naprej tudi onkraj spleta in, presenetljivo, celo onkraj družabnih omrežij! Ljubitelji kulture le počasi spreminjajo svoje navade, zato morda niti ne preseneča, recimo, da večino vstopnic v SNG Maribor še vedno prodajo prijazne blagajničarke v gledališču in je spletna prodaja zanemarljiva.

Igor Unuk, galerist, fotograf ter entuziastični promotor mariborske kulture, je s portalom Novi Maribor (Maribor is the Future) odgovoril na podobne probleme, kot smo jih zaznali na Ljudmili preden smo se lotili Kulturnika:

  • velika količina kvalitetnih kulturnih vsebin in informacij na spletu,
  • razdrobljenost, nepreglednost, nedostopnost teh vsebin za uporabnika.

Novi Maribor deluje povezovalno in objavlja sveže kulturne novice in najave dogodkov. Projekt zaenkrat še temelji na skrbnikovi kondiciji, njegov uspeh in s tem tudi večanje dometa kulture in širjenje občinstva pa so odvisni od bodočega sodelovanja in medsebojne promocije vseh protagonistov. Nima vsaka scena take priložnosti! In nima vsaka nacionalna kultura Kulturnika, za katerega velja podobno.

Za konec še grenka opazka, da se spreminja tudi medijska krajina in s tem kakovost kulturnih vsebin v profesionalnih medijih. Ne kopipejstajo le kulturniki in piarovci, pač pa tudi preobremenjeni (preostali) novinarji …

Sklenimo to kratko poročilo z Ljudmilinimi priporočili:

  • objavljaj in shranjuj svoje podatke lokalno,
  • poskrbi za strojno berljivost teh podatkov,
  • arhiviraj svoje vsebine z družabnih omrežij.

Popili smo kavo in pojedli Maistrove brke. Zahvaljujemo se Igorju Unuku, Martini Magdič, Borutu Wenzlu in Alanu Kavčiču za odkrito izmenjavo izkušenj, hvala vsem udeležencem za debato in Marku Brumnu ter ekipi Vetrinjskega dvora za gostoljubje!

Vaša Ljudmila

 

Preberi še:
> Poročilo s Kave s Kulturnikom v Pritličju, 2015.

Kava s Kulturnikom v Vetrinjskem dvoru

kava_s_kulturnikom_tw

Vabljeni na prijetno popoldansko kavo v Vetrinjski dvor, kjer bomo predstavili portal Kulturnik in svetovali, kako lahko izboljšate svojo spletno prisotnost in prepoznavnost. Dobimo se 14. junija 2016 ob 13. uri na Vetrinjski ulici 30 v Mariboru!

Slovenska kultura na svetovnem spletu? Kje jo iščete in kako jo najdete? Na spletišču svojega najljubšega gledališča, v poplavi objav na Facebooku, v kulturnih rubrikah peščice medijev, ki jo sploh še pokrivajo, ali nemara na blogu upokojenega novinarja v kondiciji? Tako občinstvo kot producenti se vsak po svoje soočamo in spopadamo z razdrobljenostjo, nepreglednostjo in oteženo dostopnostjo slovenske kulture v splošni poplavi spletnih vsebin.

Dejstvo je, da je splet za občinstvo, s tem pa tudi za producente in ustvarjalce, postal pomemben prostor komunikacije in vsakdanji vir informacij. Kulturnik je zato zasnovan kot spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji. Vsebine na Kulturniku agregiramo iz prek 2000 različnih virov – spletnih mest kulturnih organizacij, kulturnih rubrik medijskih hiš, blogov, družabnih omrežij in komercialnih ponudnikov vstopnic za prireditve.

Kako si lahko z pomočjo Kulturnika (in drugih trikov) pomagate do boljše prisotnosti na spletu, bodo na kratko predstavili programerji Luka Frelih, Žiga Kranjec, Zoran Obradović in Mitja Doma ter metaurednici Polona Torkar in Alenka Pirman (Ljudmila).

V debati se nam bodo pridružili še Martina Magdič in Borut Wenzel (Salon uporabnih umetnosti je eno najbolj iskanih prizorišč na Kulturniku!), Igor Unuk (portal Maribor is the Future) in Saša Huzjak (platikfantastik). Govorili bomo o različnih strategijah spletne prisotnosti, tehnološki ozaveščenosti in načinu komuniciranja z občinstvom.

Kulturnik razvija društvo Ljudmila, oblikuje Studio ŽAŽA (Žiga Aljaž in Žiga Artnak), podpira pa Ministrstvo za kulturo.

Dodatne informacije: info@ljudmila.org, 040 195 877 (Polona), marko.brumen@nd-mb.si

> Kje je Vetrinjski dvor?

> Kava s Kulturnikom, vabilo na Facebooku

> Kulturnik na Twitterju

Požeruhi iz Silicijeve doline in Kulturnikov apetit

Prvič objavljeno v mobilnem časopisu Torek ob petih.

Na Mednarodni novinarski festival v Perugio greš potipat pulz. V kakšni kondiciji je novinarstvo in kako nanjo vplivajo trenutne razmere v medijski industriji? Leta 2012 so se uredniki velikih medijskih hiš (legacy media) spraševali, kako različni morata biti ponudbi spletnih in tiskanih vsebin ter kako, na primer, vzpostaviti komunikacijo z bralci na Facebooku. Letos jih tarejo povsem drugačne skrbi: naj sploh še vlagajo v razvoj lastnih spletišč ali naj distribucijo svojih vsebin raje prepustijo neizbežnim behemotom iz Silicijeve doline? Bodo mediji preživeli le še kot blagovne znamke, razpršene po družbenih omrežjih in aplikacijah, ki narekujejo tudi spremembo medijskih formatov?

In če je udeležence festivala leta 2012 navdihovala raba družbenih omrežij v “revolucijah” in “pomladih”, so letos lahko ugotavljali le še, da so ta prevzela pobudo. Znotraj svojih ekosistemov razvijajo storitve, ki prevzemajo vlogo medijev. Uporabniku ne bo več treba zapuščati ograde, v katero se je pustil zapreti. Vse bo na enem mestu. Največ kritik je letelo na tvrdko Facebook, verjetno tudi zato, ker − za razliko od Googla, Twitterja in Amazona − festivala ni sponzorirala.

Medijski analitiki in vodje strateških oddelkov v medijskih korporacijah ugotavljajo, da na zaupanja vredne medije na spletu prežijo še nevarnejši, a manj razvpiti stroji od Facebooka − komercialni mešalci medijskih vsebin, ki se požvižgajo na uporabnikovo zasebnost in inteligenco ter vsiljujejo priporočila (clickbaits), ki dišijo po spamu (gl. Taboola ali Outbrain, imamo pa tudi že domače).

In kakšno zvezo ima vse to s Kulturnikom? Z nekim zbirnikom perifernih (beri: kulturnih) vsebin v butičnem jeziku? Ki, za povrh, novinarske članke meša z blogerskimi zapisi in piarovskimi novicami s spletišč kulturnih organizacij!? Kulturnik uporabniku, ki ga zanimajo kulturne vsebine v slovenskem jeziku, ponuja ustrezne zadetke iz spletnih virov “s kontroliranim poreklom” (teh je prek 2000). Med najpomembnejšimi za refleksijo in razvoj področja ostajajo, seveda, kulturne rubrike in programi medijskih hiš v Sloveniji (RTV Slovenija, Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent, Večer …) in njihovi novinarski prispevki. Ni nam vseeno, kakšno vlogo zavzema kultura v posameznem mediju, in kakšna je njegova uredniška politika, zato poizkušamo razumeti njihove poslovne, strokovne in razvojne dileme.

Po drugi strani pa Kulturnik ni le nedolžen opazovalec. Kulturnik je agregator. Tudi ti praviloma ne operirajo z izvirnimi vsebinami pač pa jih kurirajo, prepakirajo in nastavljajo uporabnikom pod prste. A naša naloga ni ustvarjanje dobička na tuj račun, pač pa krepitev spletne prisotnosti in dostopnosti slovenske kulture. Gre za javen in brezplačen servis, ki temelji na naslednjih načelih oz. tehnoloških rešitvah:

  • Integrirana redakcija: ekipa je sestavljena iz vsebinskih (meta)urednikov, piscev in številčne ekipe programerjev. Razvoj načrtujemo skupaj, prav tako sproti analiziramo delovanje portala ter njegovo rabo.
  • Razvijamo izvirne tehnološke rešitve in pišemo lastne programe, ki temeljijo na odprti kodi.
  • Portal poganjamo na zaupanja vrednih Arnesovih strežnikih, ki so del javne infrastrukture.
  • Agregiramo le tisti del vsebin, ki ga v RSS feedu določi sam vir. Uporabnika ne zadržujemo na portalu. Vsebini, ki ga zanima, bo prek povezave sledil na mesto izvirne objave. S tem povečujemo obiskanost spletišč, ki jih agregiramo.
  • Arhiv agregiranih vsebin shranjujemo na Arnesovih strežnikih, prizadevamo si za odprtost podatkov in možnosti ponovne uporabe. Kot stranski produkt tako nastaja največji arhiv aktualnega pisanja o kulturi in umetnosti v slovenskem jeziku.
  • Prisotnost na družbenih omrežjih je nujna, da se širi glas o Kulturniku in da kakšno rečemo, a sledilcu oz. všečkarju ne more nadomestiti uporabniške izkušnje portala. Vsebine, ki jih za objavo na Facebooku ali Twitterju izbiramo v redakciji, ne smejo biti zreducirane na aktualne (te večina medijev itak povzema po STA) ali polemične teme, ki so že v obtoku. S tem bi vendar ploščili bogastvo kulturnih vsebin in informacij, ki jih je Kulturnik kot agregator izbezal na površje!
  • Na Ljudmili ne zbiramo podatkov o posameznih uporabnikih in izpisa zadetkov ne prilagajamo njihovim navadam in vedenju na spletu. Na isto poizvedbo bo vsak uporabnik dobil iste rezultate.
  • Prikazovanja Kulturnikovih vsebin ne usmerjajo komercialni algoritmi oz. uredniške preference. Posamezni dogodki in novice se prikažejo na portalu kmalu po objavi na izvirni spletni strani. Njihov tok in sopostavitve so torej plod srečnega naključja (serendipity) in uporabniku prinašajo dodaten vir zabave ali vsaj presenečenja.

Vse razen zadnjih dveh točk (zadnja nam je na Ljudmili še posebej ljuba), so načela in rešitve, ki so jih zagovarjali tudi medijski strokovnjaki na Mednarodnem novinarskem festivalu v Perugii. A (p)ostati lastnik produkcijskih sredstev (programje, strežniki) in razpolagati z lastnim kapitalom (vsebine, baze podatkov), žal, ni dovolj. Prav vsi mediji, od velikega do malega, zasebnega ali javnega, starega ali na spletu rojenega, poizkušamo odgovoriti na ključno vprašanje: kako napeljati slehernika, da tu in tam le prepleza ograjo spletnega sveta, ki so ga zanj ustvarila podjetja iz Silicijeve doline?

Alenka Pirman

Posnetki vseh debat z 10. mednarodnega novinarskega festivala so na voljo na spletu. Posebej priporočamo:

– Latest developers: engineers and editors together in an innovative newsroom (z redaktorji in programerji iz The Washington Post, International Business Times, The Guardian, The New York Times, The Financial Times)

– Platformed publishing? The evolving relationship between search engines, social media, and news media (z raziskovalci in menedžerji iz Tow Center for Digital Journalism, EMEA Twitter, The Huffington Post, News Corp, The Reuters Institute for the Study of Journalism)

– Journalism and Silicon Valley (z uredniki, menedžerji in raziskovalci iz BBC World Service, Tow Center for Digital Journalism, Google, Fortune Magazine, Buzzfeed Canada)

– Against Silicon Valley, pogovor Fabia Chiusija z Evgenijem Morozovom

Kulturnikovih osemkrat top pet

Kulturnik se prijemlje. Zanimalo nas je, čigave vsebine so uporabniki še posebej radi spremljali v prvem tromesečju letošnjega leta*. Že zdaj je razvidno, da Kulturnik, ki zajema vsebine iz več kot 2000 virov, deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo po novem sooblikuje tudi Kulturnik. Morda bo pomlad spremenila uporabniške navade, a zima je prinesla tole.

NOVICE, najbolj priljubljena področja:

  1. literatura
  2. gledališče
  3. glasba
  4. mediji
  5. kritike in recenzije

Razlike niso velike, zgornjim rubrikam tesno sledijo podkasti, fotografija, knjižnice in vizualna umetnost. Kateri pa so najbolj priljubljeni viri?

NOVICE, najbolj obiskani viri:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Delo Ocene
  4. Center_ustvarjalna_Evropa_v_Sloveniji (CED)
  5. Mestno gledališče Ptuj

Na vrhu lestvice sta zelo različna, a dobro profilirana bloga z rednimi prispevki (prvega piše upokojeni Delov novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti). Sledi časopis Delo s svojimi recenzijami, med spletnimi mesti kulturnih organizacij pa zelo izstopata informacijska pisarna edinega programa Evropske komisije, namenjenega sofinanciranju kulture, in, presenetljivo, ptujsko gledališče! Veseli nas, da so viri, zastopani na tej lestvici, tako raznorodni. Poglejmo še po tipu virov:

NOVICE, najbolj obiskani viri iz medijskih hiš:

  1. Delo Ocene
  2. Dnevnik
  3. Delo Glasba
  4. Program ARS,_Radio_Slovenija ***
  5. MMC Drugo

Nekatere medijske hiše omogočajo uvoz področnih RSS feedov, ki jih na Kulturniku obravnavamo ločeno. Tako sta se na zgornjem seznamu znašla kar dva Delova vira. Če pa seštejemo vse vire posameznega medija, bo lestvica takšna:

  1. Delo
  2. Program ARS,_Radio_Slovenija
  3. Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC)
  4. Dnevnik
  5. Mladina

Uporabniki Kulturnika najpogosteje spremljajo Delo (6 feedov), sledita izenačena MMC RTV Slovenija (9 feedov) in Program ARS (18 feedov).

NOVICE, najbolj priljubljeni blogi:

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Rokova modrina
  4. Rockerska zeppelinifikacija in zappovska kritika****
  5. Natečaj Kraška hiša

Prva dva sta zaenkrat brez resne konkurence. Tretji pa dokazuje, da lahko projektni blog uspešno vzbuja zanimanje za gledališko predstavo. Čeprav je od premiere v Mladinskem minilo že pet mesecev, Rokova modrina vztraja na lestvici. Sicer pa imajo številni blogerji očitno svoje zveste bralce, ki za sledenje kolikor toliko rednim objavam ne uporabljajo Kulturnika.

NOVICE, najbolj priljubljene spletne revije:

  1. Arhitekt Magazin
  2. Koridor – križišča umetnosti
  3. Odzven
  4. Poiesis
  5. Revija Idiot

Izpostavljamo pet najbolj obiskanih feedov, vendar imajo prek Kulturnika v primerjavi s splošnimi mediji precej manj obiska. Predvidevamo, da imajo – tako kot številni blogerji – tudi nišne spletne kulturne revije svoje zveste bralce.

NOVICE, najbolj priljubljena spletna mesta kulturnih organizacij

  1. Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji
  2. Mestno gledališče Ptuj
  3. Festival Maslenica
  4. Slovensko stalno gledališče Trst
  5. Mestni muzej Idrija

Kar precej spletnih mest slovenskih kulturnih organizacij si je pridobilo pozornost na Kulturniku. Od tretjega mesta naprej so zelo izenačena, zgornjim sledijo še Muzej slovenskih filmskih igralcev Divača, Lutkovno gledališče Maribor in Galerija-Muzej Lendava.

DOGODKI, najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Salon uporabnih umetnosti
  3. Cvetličarna
  4. Europark Maribor
  5. Vodnikova domačija

Sledijo Top Six Club, Cirkus, Kino Bežigrad, Ipavčev kulturni center Šentjur in Dom II. slovenskega tabora Žalec.

———————

* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. do 31. 3. 2016. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

*** Trenutno v pripravi nov splošni feed.

****Vir trenutno ne deluje več, bloger Samo Kodela se je preselil na drug strežnik.

> Gl. tudi Kulturnikovih petkrat top pet (31. 12. 2015).

Kako lahko širite glas o Kulturniku?

Kulturnik je spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po slovenski kulturi oz. spletnih kulturnih vsebinah v slovenščini. Ponuja ustreznejše zadetke od splošnih iskalnikov kot sta Google ali Najdi.si, vendar ga morajo številni uporabniki šele spoznati in vpeljati v svoj vsakdan.

Pomagajte nam širiti dober glas o Kulturniku in ga priporočajte svojim uporabnikom. S tem boste obogatili tudi svojo ponudbo. To lahko storite na več načinov:

1) Objavite na svoji spletni strani povezavo na Kulturnikovo vstopno stran

Priporočeno navajanje:

  • Kulturnik
  • http://kulturnik.si

Kulturnik povezava na vstopno

2) Objavite Kulturnikovo pasico na svoji spletni strani

Na voljo so vam svetle ali temne pasice v različnih formatih, po želji pa vam jo izdelamo tudi po meri. Kam bo klik na pasico vodil vaše uporabnike, pa lahko določite sami. Povezave so možne na novice s posameznih umetnostnih področij, na rezultate konkretnih iskalnih poizvedb ali tem, na “kartico” z napovedmi dogodkov v konkretnem prizorišču …

ministrstvo-pasica-kulturnik-820

3) Objavite iskalnik po Kulturniku na vaši spletni strani

Izbirate lahko med svetlo ali temno različico ter med animiranim ali statičnim Kulturnikovim logotipom.  Preizkusi, vtipkaj iskalni pojem –  tukaj primer na spletni strani osnovne šole!

4) Uvozite Kulturnikove vsebine na vašo spletno stran

Bo ravno vaš primer prvi? Izbirate lahko po umetnostnih področjih, iskalnih poizvedbah, temah, prizoriščih

5) Sledite in všečkajte Kulturnik na družbenih omrežjih

Kulturnik je prisoten na Twitterju in Facebooku.

6) Povabite Kulturnikovo ekipo na predstavitev v živo

Pripravimo lahko interne predstavitve, javna predavanja, moderirane debate ali posvete s (so)delavci, ki se v vaši organizaciji ukvarjajo s spletno prisotnostjo. Vabimo vas tudi k ogledu predavanja Žive Zupan o Kulturniku na ARNES konferenci (2015).

“Kugl” po slovenski kulturi

Navada je železna srajca. Celo v uredništvu na Ljudmili, kjer vsak dan pregleduješ Kulturnikove agregirane zadetke in trebiš vire, se ti zgodi, da se zaguglaš. Ko ne najdeš, kar iščeš, pa se tresneš po betici in presedlaš na Kulturnik. Ni naključje, da je bilo eno od njegovih delovnih imen tudi “kugl”. Ne, ne, slovensko besedotvorje pritrjuje, da je “stroj za kulturo” preprosto Kulturnik.

Poglejmo primer. Katero literarno delo je kot predlogo uporabil Dragan Živadinov v svoji zadnji predstavi? Predvidevamo, da je o tem govora v kateri od kritik, teh pa gugl v svojem prvem globalnem zamahu definitivno ne požanje. Kateri medij pa je pokril to temo? Namesto ugibanja, deus ex machina: Kulturnik postreže tako z arhivskimi gesli (na gledališkem področju je najbolj zajeten vir informacij prav gotovo portal SiGledal) kot tudi z Novicami, kjer so se nabrale kritike predstave Projektator. Zadetek v polno!

Zivadinov kulturnik iskanje povecava

“Metaiskalnik”? Prav nič metafizičnega ni na tem, pomeni preprosto le iskati po iskalnikih, kar se lepo sklada z izvornim pomenom starogrškega μετά. Teh iskalnikov – takšnih, ki iščejo po zbrani bazi podatkov s področja kulture – pa je pri nas kar nekaj ducatov, z vseh področij.

Recimo definicija ali etimologija ? Metaiskalnik “prelista” slovensko Wikipedijo in Wikivir, pa seveda vire naše akademije znanosti: (Slovenska biografija, jezikovni “metaiskalnik” Fran.si, SSKJ), hkrati so tukaj tudi definicije “izven škatle”, ki vam jih morebiti ob tej besedi ponudi Razvezani jezik. Pa knjižno in slikovno gradivo? Oranje skozi dLib, digitalno knjižnico NUK-a, zbere in prikaže povezave na članke, fotografije, plakate, zemljevide in zvočne posnetke na iskano temo. Seznam relevantnih knjig prispevata stari znanec Cobiss, pa tudi portal Knjige na trgu. Priključijo se zadetki iz specializiranih zbirk podatkov: ime književnika bo pobralo vsebine s portala Društva pisateljev, dediščini strežeta portal Dedi in register Ministrstva za kulturo Situla, ob arhitekturi so dragoceni zadetki s portala Trajekt in njihovega Arhitekturnega vodnika. Za izbor avdiovizualnih vsebin poskrbi edinstveni digitalni video arhiv Postaja DIVA. In tako naprej in tako dalje – teh virov je prek štirideset, in pogosto jih gugl sploh (!) ne doseže. Kulturnik jih.

Zakaj torej ne bi uporabili Kulturnika namesto gugla? Začnimo tam, kjer so stvari odprte in gibke in praktične, pri mladih generacijah, ki so na spletu itak doma, hkrati pa še “gulijo klopi” in lovijo boljše ocene iz slovenske književnosti, zgodovine ali umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Po enciklopedijah ne bodo segli, spletni zadetki pa so prepuščeni guglovi ponudbi, ki jo uravnavajo komercialni algoritmi.

Hiter pregled internih šolskih “priročnikov za pisanje seminarskih nalog”, ki jih najdemo na spletu, pokaže, da so opisi virov obrobnega pomena. Več je tehničnih podatkov o oblikovanju besedila, tudi o tem, kako citirati spletne vire. Ko gre za vsebine in iskanje informacij, je najpogosteje poimenovan Cobiss, seveda v funkciji “Odpravite se po dodatno literaturo v knjižnico”. Sklepamo, da se zdi učiteljem nepotrebno, da bi usmerjali mlade na splet, saj tam že čemijo in “kopipejstajo”. V priročnikih se sicer tu in tam znajde seveda tudi opozorilo “Pazi, da internet ne bo edini vir” ali kratek odstavek o presojanju spletnega gradiva. Nikjer pa ne duha ne sluha o konkretnih primerih, o bogastvu (in revščini) vsebin na spletu.

Evo, Kulturnik, knjižnica dobrih spletnih virov o slovenskih kulturi je tukaj! Čas je, da izzove “Gooljata” in vstopi v učilnice, na namizja in mobilce, olajša in skrajša pot, preseneti, nasmeji (kaj, Smrekarjeva karikatura Napoleona v našem NUKU?!), prinese dobro oceno …

Alternativni iskalnik je zrasel v domačem laboratoriju, čaka na odzive, da izpili svoj servis. Poiščite nas na Kulturnem bazarju, v Cankarjevem domu 31. marca, ob 15.30 predstavljamo Kulturnik. Vsa mesta so sicer že zapolnjena, a morda se le lahko vtihotapite v dvorano E6 – ali pa nam pišete na urednik@kulturnik.si. Veselimo se srečanja z vami!

Festivalska kondicija

Imate občutek, da je festivalov vedno več? Konec leta 2011 smo na Culture.si prvič objavili festivalski koledar za naslednje leto in mediji so v njem takoj prepoznali “festivalizacijo” oz. “festivalomanijo”. Na portalu imamo res članke o 238 mednarodno relevantnih festivalih (ki še zdaleč niso vsi, ki se dejansko odvijejo po celi Sloveniji), vendar se ti med seboj tako zelo razlikujejo, da jih ni mogoče odpraviti z očitkom o hiperprodukciji.

Zato se na uredništvu portalov Culture.si in Kulturnik vsako leto zagnano lotimo iskanja datumov za festivale v naslednjem koledarskem letu. In smo vedno znova soočeni z istima vprašanjema:

1) Kdaj je pravi čas za točne datume?

Novembra 2011 smo začeli intenzivno zbirati točne datume festivalov v 2012. Nekaj tednov smo klicarili organizatorje in slišali več zakulisnih zgodb kot točnih datumov. Redakcijo smo zaključili 13. decembra in koledar natisnili v obliki plakata kot napovednik prihajajoče sezone:

Plakat Festivali v Sloveniji 2012.

Plakat Festivali v Sloveniji 2012 (december 2011).

Nato smo celo leto sledili podatkom o festivalih in dopolnjevali manjkajoče datume v bazi oz. popravljali te, ki so se vmes spremenili. Organizatorji so kot najpogostejši razlog za negotovo načrtovanje navajali prepozne razpisne roke na ministrstvu za kulturo in v mestnih občinah. Tako torej izgleda dejanska časovnica festivalov v letu 2012:

Festivali v Sloveniji 2012 (januar 2013).

Festivali v Sloveniji 2012 (januar 2013).

2) Kje bomo našli točne datume?

Po tej izkušnji smo se odločili, da plakatov ne bomo več tiskali, pač pa vsako leto pripravimo interaktivno infografiko na portalu Culture.si. Podatke o točnih datumih vnašamo sproti, intenzivno akcijo pa izvedemo v začetku leta, za katerega pripravljamo časovnico. Ne moremo se pohvaliti z uspehom, saj minejo ure in ure preden podatke uspemo odkriti na spletnih mestih festivalov, na naslovnih slikah njihovih strani na facebooku in v drugih spletnih zakotjih. Izkazalo se je, da je telefonski klic še vedno najbolj zanesljiv in ekonomičen pristop.

Najmanj dve stotniji festivalov se torej borita za našo pozornost. Kako bomo izbrali te, ki nas zanimajo, in načrtovali našo udeležbo? Organizatorji nas na zahtevno nalogo pripravljajo že s svojimi spletišči – če se kot uporabniki nekako le uspemo na internetu prebiti do praktičnih informacij, ki jih potrebujemo, smo kondicijsko že kar dobro pripravljeni tudi za fizično turnejo po festivalski Sloveniji!

Festivali v Sloveniji 2016 (marec 2016).

Festivali v Sloveniji 2016 (marec 2016).

Ste opazili, da manjka datum vašega (priljubljenega) festivala? Prosimo, sporočite nam ga po e-pošti (culture@ljudmila.org) ali tviterju (@KulturnikSi, @CultureSi).

Slovenska kulturna tvitosfera

V ocean petstotih milijonov tvitov dnevno prispeva svoje kaplje tudi slovenska kultura. Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname, ki so odprti za javnost. Na sezname vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov, bendov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.

Mikrobloganje s terena ali o ozadju priprav na kulturne dogodke, recimo, je seveda lahko del skrbno načrtovane, celo predvidljive komunikacijske strategije, ki pa jo boste med branjem tvitov v slovenski kulturni tvitosferi le stežka zaznali.

Zanimalo nas je, kdo se je najbolj suvereno naselil na tviter in koga pogrešamo. Daleč pred vsemi je glasba, sledita film in vizualna umetnost. Velik potencial hišnega gradiva bi lahko izkoristili arhivi, muzeji pa so na tviterju že doma:

tviter računi po področjih

Slovenska kulturna tvitosfera, 15. 2. 2016. Vir: Culture.si, Ljudmila.

Mimogrede – posamezen račun je lahko zastopan v več seznamih (na primer: @SeviqcBrezice = glasba + festival, @festivalbs = gledališče + festival, @ALUOacademy = izobraževanje + vizualna umetnost + dizajn, @Airbeletrina = kulturni medij + literatura). Trenutno je vključenih 570 tviterašev, število pa se ves čas spreminja.

Že bežen vpogled na časovnico posameznih seznamov razkrije, da je le del vključenih računov tudi aktivnih. Festivalski so navadno sezonski in med letom ne tvitajo. Ko neki film neha krožiti po festivalih, zamre tudi njegov račun, včasih pa je dovolj le odhod prostovoljca, ki se je v določeni kulturni organizaciji ukvarjal z družabnimi omrežji. Razlogov je seveda še veliko več …

Če koga pogrešate oz. smo spregledali vaš račun na tviterju, nam to, prosimo, sporočite na @KulturnikSi! V seznam vključujemo take, ki pogosto objavljajo izvirne vsebine o svojem delu oz. področju, na katerem delujejo.

Vas zanima, kaj Ljudmila počne s temi podatki?

Tviti na Kulturniku

Slovenska kultura na tviterju? Združena redakcija portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili že več let vzdržuje področne sezname tviterašev. Nanje vključujemo tako uradne račune kulturnih institucij, producentov, festivalov … kot tudi posameznike – novinarje, knjižničarje, kustose, domoznance, producente, ustvarjalce …, ki tvitajo (predvsem) o svojem delu.
Kaj delamo s temi podatki?

Tvite s področnih seznamov prikazujemo v gradnikih ob novicah na Kulturniku. Te pritekajo na portal iz ure v uro, tviti pa iz minute v minuto. Tako jih lahko berejo tudi uporabniki, ki ne spremljajo tega družabnega omrežja in so zato prikrajšani za marsikatero obvestilo, priporočeno povezavo ali kratkočasno kurioziteto.

tviti na Kulturniku

Račune vnašamo tudi v kontaktne podatke na portalu Culture.si, od tu pa jih povlečemo še v Kulturnikovo bazo prizorišč. Vsako prizorišče ima “kartico” z naslovom, povezavami na spletno mesto in družabna omrežja ter lokacijo na zemljevidu.

tviter račun na kulturniku

Vas zanima več o slovenski kulturni tvitosferi?