Featured post
Kulturnik_blog_dodajanje_virov_vsi

Priklop na Kulturnik

Da bi kar se da enostavno in brez muk obveščali širno javnost o svojih dogodkih, na Kulturniku nudimo več možnosti. Pri tem se odzivamo na vaše različne tehnične zmogljivosti. Na spodnjih povezavah si oglejte navodila in tehnične zahteve za posamezne možnosti:

STROJNO PRENAŠANJE DOGODKOV IN NOVIC
Strojno prenašanje informacij o dogodkih in novicah z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si v tako rekoč realnem času omogoča t. i. RSS feed. Gre za relativno enostavno tehnično rešitev, ki za vas pomeni dolgoročno promocijo brez dodatnih naporov ročnega vnašanja podatkov, saj se prenašajo samodejno. Tule najdete tehnične specifikacije za ureditev RSS feedov. Ko je feed pripravljen, nam ga pošljete na urednik@kulturnik.si in mi ga v že nekaj dneh priključimo na Kulturnik:

RSS feed: Tehnične specifikacije za DOGODKE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za NOVICE >>>
RSS feed: Tehnične specifikacije za PODATKOVNE ZBIRKE >>>


WORDPRESS PLUGIN
spletno stran postavljate na platformi WordPress, je priključitev vašega koledarja h Kulturniku zelo enostavna; potrebujete le ustrezen plugin. Ko je vaš koledar povezan s Kulturnikom, ste (in smo) ustvarili dolgoročen kanal za promocijo vaših kulturnik dogodkov.

Navodila za urejanje WordPress koledarja in priključitve Kulturniku. >>>

 

ROČNO VNAŠANJE DOGODKOV
Ročno vnašanje napovedi je smiselno predvsem v naslednjih primerih: a) ko organizator nima spletnega mesta in svoje javnosti obvešča prek e-maila in/ali Facebooka; b) ko organizator le redko pripravlja dogodke na področju kulture.

Svoje najave dogodkov vnesite prek preprostega obrazca. Slednji je pripravljen tako, da vas čim bolj razbremeni ponavljanja vnašanja opisov, ki jih nadomestimo z možnostjo vnosa povezave do vašega dogodka, objavljenega na platformi Facebook.

[V izdelavi] Ročno vnašanje dogodkov >>>

 

ALTERNATIVNA DRUŽBENA OMREŽJA
Pravijo, da je Facebook v zatonu. Mnogi ga zapuščajo, mnogi ga niso nikoli uporabljali. In vendar so to vaše javnosti. Če nimate spletne strani, če tudi Facebooka ne uporabljate za najave dogodkov, ali pa, če ga uporabljate, a se zavedate, da s tem ne dosežete vseh ciljnih skupin, lahko uporabite alternativna, odprtokodna družbena omrežja, kot je Hubzilla, od koder lahko vaše najave prikazujemo na Kulturniku.

Navodila za vzpostavitev profila na Hubzilli >>>

Priklop na Kulturnik: Alternativna družbena omrežja

Menda so »vsi na Facebooku.« Vi pa ne, vaša organizacija tudi spletnega mesta nima, in vendar producirate dogodke na področju kulture, ki bi jih želeli približati svojim javnostim. Predlog: alternativno, odprtokodno družbeno omrežje Hubzilla. V nadaljevanju vas vodimo skozi proces vzpostavitve profila na Hubzilli, od koder lahko vaše najave dogodkov prikažemo tudi na Kulturniku in vam tako ponudimo dostop do zainteresirane javnosti.

  1. Obiščite vstopno stran platforme Hubzilla prek naslova https://hub.kulturnik.si/ in kliknite REGISTER.

0

  1. Izpolnite vnosna polja, s katerimi boste v bodoče dostopali do svoje strani na Hubzilli. Ne pozabite na desni strani označiti strinjanje s pogoji uporabe.

0.1

  1. Pričnete lahko ustvarjati stran za vašo organizacijo, prizorišče, glasbeno ali drugo skupino na področju kulture, ali pa zase kot kulturnika oz. kulturnico.

1

Predlagamo, da v izbirniku »Channel role and privacy« izberete opcijo »Social – mostly public«. Vnesite naziv strani in kratek naziv strani, nato kliknite »Create«.

 

  1. UREJANJE PROFILA

Vnesite ime organizacije, za katero ustvarjate stran. Ostali podatki so neobvezni, a jih lahko urejate in tako poveste čim več o vaši organizaciji.

Profilna in t. i. cover slika: dodate ali zamenjate jo tako, da desno zgoraj kliknete »Profile tools« in nato »Change profile photo« za dodajanje profilne slike in »Change cover photo« za dodajanje širše, t. i. cover slike.

7

Nato izberite »Upload photo«, izberite fotografijo ter kliknite »Upload«.
Slika bo vedno kvadratne oblike, a izroček lahko poljubno prestavljate. Ko ste zaključili z urejanjem, kliknite »Done Editing«.

  1. VNAŠANJE DOGODKOV

Vnašanje podatkov o dogodkih je precej podobno tistemu na platformi Facebook in tudi pluginom na WordPressu.

V zgornjem desnem kotu kliknite na t. i. hamburger meni (tri horizontalne črtice), nato izberite »Events«.

vnos

Kliknite »Create Event«.

create

Odprl se bo obrazec za vnos dogodka. Vpišite naslov dogodka, datum in uro začetka ter datum in uro konca dogodka.

Kliknite gumb »Advanced Options«, da vnesete kategorije (npr. gledališče, performans, festival; pojme ločite z vejicami), opis dogodka (Description) in lokacijo.

10

 

Preden dogodek shranite, mu lahko določite še vidnost. Po privzetih nastavitvah bo dogodek viden vsem.

Kliknite »Submit«.

Nato nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do vašega kanala na Hubzilli –  http://hub.kulturnik.si/feed/{ime_kanala} -, mi pa vas priključimo na Kulturnik. Vse spremembe in novi dogodki bodo na Kulturniku prikazani avtomatsko.

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

KULTURNIK NOVICE

Priklop na Kulturnik: RSS feed – NOVICE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje novic z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezno novico (RSS item)
<item> <title>Minister za kulturo dr. Uroš Grilc v Begunjah</title> <link>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</link> <guid>http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6000/</guid> <pubDate>Wed, 19 Feb 2014 09:49:00 GMT</pubDate>
<dc:creator>PR služba MK</dc:creator>
<category>razpisi in razglasi</category>
<category>kulturna politika</category>
<description>V sredo, &lt;date&gt;19. februarja 2014&lt;/date&gt; si bo minister za kulturo dr. Uroš Grilc ob 10. uri ogledal grad…</description>
<enclosure url=“http://www.dnevnik.si/i/c2/2014/02/18/779095.jpg” type=“image/jpeg” /> </item>
Razlaga polj
title

Naslov novice

link
URL novice

guid
Enoznačni identifikator novice – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL novice

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator (neobvezno)
Avtor novice

category (lahko se ponavlja)
Kategorija novice

description
Kratek povzetek novice, do 500 znakov

enclosure
Slika novice – URL in tip

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

KULTURNIK DOGODKI

Priklop na Kulturnik: RSS feed – DOGODKI

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje napovedi dogodkov z vašega spletnega mesta na Kulturnik.si.

Primer zapisa za posamezen dogodek (RSS item)

<item>
<title><![CDATA[Uroš Weinberger &amp; Gregor Balog – Blur Techno]]></title> <link>http://www.facebook.com/events/789596424401463</link>
<pubDate>Wed, 12 Feb 2014 17:33:13 GMT</pubDate>
<dc:source>FB Feed</dc:source>
<dc:creator>Galerija Alkatraz</dc:creator>
<category>Likovna umetnost</category>
<guid isPermaLink=“false”>http://www.facebook.com/events/789596424401463</guid>
<description><![CDATA[
<p>
Vabljeni na otvoritev razstave Blur Techno, umetnikov Uroša Weinbergerja in Gregorja Baloga, v petek, 21. februarja 2014, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz. Razstava bo na ogled do 4.3.2014.<br/> </p>
]]>
</description>
<enclosure url=“https://fbcdn-photos-e-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/t1/1601193_10202978541327098_1251470883_n.jpg” length=“52349” type=“image/jpeg” />
<ical:dtstart>2014-02-04T20:00:00+02</ical:dtstart>
<ical:dtend>2014-02-04T22:00:00+02</ical:dtend>
<ical:location>Galerija Alkatraz</ical:location>
</item>

Razlaga polj

title
Naslov dogodka

link
URL dogodka

guid
Enoznačni identifikator dogodka – ne sme se spremeniti, tudi če se spremeni naslov ali URL dogodka

pubDate
Datum in ura objave v obliki RFC-822

dc:creator neobvezno
Avtor objave

category: lahko se ponavlja
Kategorija dogodka

description
Kratek povzetek dogodka, do 500 znakov

enclosure
Slika dogodka – URL in tip

ical:dtstart
Čas pričetka dogodka (v ISO 8601 formatu)

ical:dtend
Čas konca dogodka (neobvezen)

ical:location
Prizorišče dogodka

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

KULTURNIK ZBIRKE

Priklop na Kulturnik: RSS feed – PODATKOVNE ZBIRKE

V nadaljevanju navajamo tehnično ustrezen RSS zapis, ki omogoči strojno dodajanje vaše podatkovne zbirke na Kulturnik.si.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na naslovu urednik@kulturnik.

PODATKOVNE ZBIRKE: Glava vira RSS za Kulturnik
Osnovni zapis RSS z dodatnimi polji za izpis iskalnih rezultatov

<?xml version=”1.0″ encoding=”UTF-8″?> <rss xmlns:atom=“http://www.w3.org/2005/Atom” xmlns:dc=“http://purl.org/dc/elements/1.1/” xmlns:ical=“http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#” xmlns:sy=“http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/” xmlns:opensearch=“http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/” version=“2.0”> <channel> <title>novice.kulturnik.si</title> <atom:link href=“http://novice.kulturnik.si/rss” rel=“self” type=“application/rss+xml”/> <atom:link rel=“search” type=“application/opensearchdescription+xml” href=“http://example.com/opensearchdescription.xml”/> <link>http://novice.kulturnik.si</link> <description>Vsi kulturne novice na enem mestu</description> <lastBuildDate>Tue, 04 Mar 2014 23:00:00 GMT</lastBuildDate> <language>sl</language> <sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod> <sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency> <generator>kulturnik.si</generator> <opensearch:totalResults>212</opensearch:totalResults> <opensearch:startIndex>21</opensearch:startIndex> <opensearch:itemsPerPage>20</opensearch:itemsPerPage> <opensearch:Query role=“request” searchTerms=“Napoleon” startPage=“1” /> <item>….</item> <item>….</item> ……. </channel> </rss>

Razlaga polj:
rss – z uporabljenimi imenskimi prostori
Atom http://www.w3.org/2005/Atom
Dublin Core http://purl.org/dc/elements/1.1/
iCalendar http://www.w3.org/2002/12/cal/icaltzd#
Syndication http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/
OpenSearch opensearch=”http://a9.com/-/spec/opensearch/1.1/
title
naslov vira

atom:link
naslov URL vira oz. opisa OpenSearch

link
naslov URL spletne strani vira

description
kratek opis vira

lastBuildDate
datum izpisa v obliki RFC822

language
jezik vira: el, en, hr, fr

sy:updatePeriod – neobvezno
časovna enota za osvežitev vira

sy:updateFrequency – neobvezno
število časovnih enot za osvežitev vira

generator – neobvezno
naziv programa/modula…, ki je izpisal vira

opensearch:totalResults
skupno število rezultatov – opensearch polja uporablja metaiskalnik

opensearch:startIndex
začetna zaporedna številka prvega rezultata na trenutni strani izpisa rezultatov

opensearch:itemsPerPage
število rezultatov na trenutni strani

opensearch:Query
opis iskanja z atributi:

role – ima vedno vrednost request
searchTerms – iskalni niz
startPage – št. trenutne strani izpisa

 

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik, ali pa nam pišite na urednik@kulturnik.si.

Priklop na Kulturnik: WordPress koledar

Situacija je sledeča: imate spletno mesto za vašo kulturno organizacijo na platformi WordPress, a nimate ne tehničnih možnosti ne časa (a. k. a. budžeta) za najemanje programerk ali programerjev, ki bi vam vzpostavili RSS feed in vas tako pripravili na priključitev na Kulturnik, kjer se nahajajo vaše ciljne javnosti. Morda se tudi Facebooka ne poslužujete in zato vsak dogodek najavljate prek e-pošte in jih ročno vnašate na razne napovedniške strani. S tem imate vedno znova dodatno, ponavljajoče se delo. Predlog: na vaši spletni strani vzpostavite koledar, od koder bomo najave črpali strojno in vam tako prihranili veliko časa, hkrati pa vaše dogodke distribuirali širnim javnostim.

Navodila za vzpostavitev koledarja na WordPressu:

V meniju nadzorne plošče izberite Plugins, nato Add new. V iskalnik vpišite The Events Calendar. Izbirate lahko med različnimi koledarji, priporočamo tega: The Events Calendar – https://wordpress.org/plugins/the-events-calendar/. Kliknite Install, nato Activate.

V meniju na levi strani izberite Events, nato Add new, vpišite podatke o dogodku in jih objavite (Publish).

wp 1

Ko ste dogodek ali več dogodkov vnesli, nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do koledarja na vaši strani. Povezavo bomo uporabili za priključitev vaših najav na Kulturnik.si. Na istem naslovu smo vam na voljo tudi za vsa vprašanja.

> Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.

Okrogle obletnice 2019

Radio_Student_crew_portrait_2012_photo_Marinka_Stanko

Tudi v letu 2019 kar nekaj organizacij obhaja častitljive jubileje. Odprli smo “piflarjevo zbirko” na portalu Culture.si, pričeli brskati ter jih nekaj našteli spodaj.

310-obletnica (ustanovljen 1709)
Kapucinski arhiv in knjižnica samostana v Škofji Loki
Arhiv skriva tudi Škofjeloški pasijon, najstarejši dramski tekst v slovenskem jeziku.

120-obletnica (ustanovljena leta 1899)
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU)
Najstarejša zveza slovenskih likovnih umetnikov, katere člani so spodbudili tudi ustanovitev Narodne galerije Slovenije, Moderne galerije ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

100-obletnica (ustanovljena 23. julija 1919)
Univerza v Ljubljani
Z “Zakonom o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovenci v Ljubljani” je začasno narodno predstavništvo v Beogradu julija 1919 sprejelo zakon, ki je v Ljubljano postavilo univerzo. Prvi popolni programi so potekali na Pravni, Filozofski, Tehniški in Teološki fakulteti, dvoletni program pa na Medicinski fakulteti.

80-obletnica (ustanovljen leta 1939)
Loški muzej Škofja Loka
Prva lokacija muzeja je bila v škofjeloški mestni hiši, po drugi svetovni vojni je muzej zaživel v gradu Puštal, leta 1959 pa so ga dokončno umestili v Loški grad.

70-obletnica (ustanovljena leta 1949)
Mestno gledališče ljubljansko
Drugo največje dramsko gledališče v Sloveniji je eno produkcijsko najbolj aktivnih gledališč na naših tleh.
Inštitut Jožef Stefan
Največji slovenski znanstveni center, ki pogosto sodeluje tudi s slovenskimi umetniki in umetnicami.

50-obletnica (ustanovljen leta 1969)
Radio Študent
Naš najljubši radio.

40-obletnica (ustanovljena leta 1979)
Čevljarski muzej, Turnišče
Čevljarski muzej je odprla legendarna tovarna Planika.
Grumova nagrada
Grumova nagrada je najpomembnejša slovenska nagrada, ki jo na Tednu slovenske drame podeljujejo za najboljšo novo nastalo slovensko dramo.

30-obletnica (ustanovljeni leta 1989)
Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe
Največji kulturni dogodek “hrama slovenske kulture” Cankarjev dom.
K4
Nekoč eden najbolj legendardnih slovenskih klubov.
Strip Core, Forum Ljubljana
Kolektiv, ki od leta 1992 izdaja revijo Stripburger, od leta 2008 pa organizira tudi festival Svetlobna gverila.

20-obletnica (ustanovljena leta 1999)
Mini Teater
S svojim programom Mini Teater res ni mini, saj od leta 2005 organizira tudi Festival srednjeveške in renesančne glasbe.
Druga godba
Društvo Druga godba organizira največji slovenski festival glasb vseh sveta.

10-obletnica (ustanovljeni leta 2009)
Center urbane kulture Kino Šiška
Največji center urbane kulture v Sloveniji z več kot 300 glasbenimi, gledališkimi, plesnimi in razstavnimi dogodki na leto.
Festival nasedlega kita
Edini svetovni festival, posvečen nasedlim kitom.

Na sliki: Ekipa sodelavcev Radia Študent, 2012. Fotografinja Marinka Stanko. Vir: Culture.si, CC-ND.

 

Pripravil Rok Avbar

Uvod v časovnico brenčavk na področju kulture

Jože Vogrinc se v knjigi Pojmovne prikazni (Studia Humanitatis, 2015) ukvarja z izrazi, ki so ga “zbodli v oko kot humanista in družboslovca.” Pod drobnogled tega že zbodenega očesa vzame pojme, kot so komoditizacija, koncept, negativna rast, videna kot, najtrofejnejši in – po našem mnenju absolutna zmagovalka – generični žanr. To so izrazi nekega časa, brenčavke, če dovolite prenos iz angleške buzzword, ki obeležujejo neko obdobje, četudi je njihova raba včasih napačna, nenavadna, povsem nelogična, ali pa nas, ker nikakor ne prenesemo povzpetništva prek velikih besed in tujk in neologizmov, kratko malo iritirajo, pardon, živcirajo.

Menda je bila pred leti vsak dan beseda dneva oplajanje – tako nam je povedel eden izmed programerjev na Ljudmili -, tu so bile godbe in diskurzi, danes pa – če gre soditi po recenzijah glasbenih dogodkov – domala vse poteka na raznih stičiščih, sicer pa so stvari v jukstapoziciji, kar je morebiti konsekvenca nekih drugih kuriozitet.

Prejšnji dan smo se pogovarjali z Almo R. Selimović, vodjo razvojnih programov v Bunkerju, in jo povprašali o njej najbolj zanimivih brenčavkah. Med favorite je dodala hibrid, katerega vse pogostejša raba v angleški različici je razvidna že iz, recimo Googlovega grafa, medtem ko je drugi favorit – lapidarno – v zadnjih dvesto letih nekoliko bolj enakomerno uporabljen, a z manjšim upadom v zadnjih letih, kar pa, glede na pomen besede – jedrnato – niti ni presenetljivo.

image

Graf 1: prikaz prisotnosi besede hybrid na Google Ngram Viewer.

image1

Graf 2: prikaz prisotnosi besede lapidary na Google Ngram Viewer.

Nina Dragičević

O spletu s producenti: festival Pixxelpoint

43660210_2209535529288752_4108843196010725376_n

Že od leta 2000 v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica poteka Pixxelpoint, mednarodni festival sodobnih umetniških praks. Ker gre za festival, ki je “internete razumel še preden so bili popularni”, smo k pogovoru o spletu in spletnem komuniciranju povabili Pavlo Jarc, direktorico Kulturnega doma Nova Gorica.

Pavla Jarc (1971), diplomirana umetnostna zgodovinarka, muzejska svetovalka, že skoraj dvajset let deluje v slovenskem kulturnem prostoru. Od leta 2000 je vodja mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks – Pixxelpoint, ki se vsako leto odvija v Novi Gorici in sosednji Gorici, od leta 2004 pa tudi direktorica Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica. V letu 2015 je postala predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS.

Pozdravljeni Pavla, ste organizatorka enega od festivalov, ki splet resnično razume in ga med drugim skozi najrazličnejše umetniške prakse tudi problematizira. Zato je vprašanje, kakšno vlogo ima za vas kot producente festivala spletno komuniciranje, toliko bolj tehtno? Kje vidite omejitve, pasti, kaj po vašem mnenju “deluje” in po čem prepoznate uspešnost spletnega komuniciranja? Prav tako me zanima, ali festival s takšnim poreklom še verjame v “ne-spletno” oglaševanje in kakšno je razmerje med vloženimi sredstvi v obe obliki, tj. spletno in “ne-spletno” oglaševanje?

PJ: Spletno komuniciranje postaja vse pomembnejši kanal za oglaševanje in promocijo našega festivala, s pomočjo katerega nagovarjamo svoje ciljne javnosti. Skozi zgodovino festivala so se komunikacijske strategije sicer spreminjale, nadgrajevale, a glede na naravo in vsebino Pixxelpointa, ki bo letos potekal že 19. leto zapored, že od vsega začetka uporabljamo spletno stran, kjer se trudimo, da je v festivalskem obdobju vedno aktualna, za obiskovalce informativna, enostavna in pregledna, pa tudi dovolj vizualno privlačna. Druge oblike spletnega komuniciranja, ki se jih poslužujemo ter so vse bolj razširjene in priljubljene, so seveda socialna oziroma družbena omrežja. Prav tu nas čaka še veliko dela, kako čim bolj optimalno izkoristiti njihov potencial ter doseči večjo prepoznavnost festivala in razširitev njegove vsebine v javnosti. Zelo učinkovit je tudi t. i. e-novičnik, ki ga tedensko pošiljamo na naslove tistih, ki so izrazili željo po tedenskem prejemanju informacij o dogajanju v naši instituciji. Še vedno pa prisegamo tudi na kot pravite “ne-spletne” oziroma klasične oblike oglaševanja, saj verjamemo v njihovo učinkovitost. Za tovrstno oglaševanje porabimo večino sredstev namenjenih za oglaševanje, kjer največji strošek predstavljajo predvsem oblikovanje in tisk plakatov, letakov, vabil in kataloga. Vse to namreč izdajamo ob vsaki ediciji festivala, saj menimo, da mora kljub spletni platformi za nami ostati tudi fizična sled, v papirni obliki. Promocijsko gradivo uporabimo tudi v digitalni obliki za spletno komuniciranje, zlasti na socialnih omrežjih, ki je vse bolj aktualno, saj je hitro, cenovno zelo ugodno in omogoča, da se uporabniku poleg teh vsebin približamo tudi na atraktiven način z objavljanjem video oglasov in fotografij tako umetniških del kot dogajanja na samih dogodkih.

Pixxelpoint že od samega začetka skrbi tudi za arhiviranje festivalskih vsebin. Kje vidite priložnosti, ki jih arhiviranju omogoča splet in kako ocenjujete skrb za spletno arhiviranje v slovenskem kulturnem prostoru?

PJ: Bogata zgodovina delovanja festivala mora biti trajno dostopna stroki in širši javnosti, zato se vseskozi posvečamo tudi arhiviranju bogatih festivalskih vsebin tako na spletu kot v fizični obliki. S tem zgodovinimo projekt in umetnost, ki jo festival obravnava, za širše kulturno okolje in jo tako na nek način ohranjamo pri življenju. Mislim, da se pri nas sicer vedno bolj zavedamo vloge in pomena spletnega arhiviranja, a na tem področju čaka institucije, razne producente in druge kulturne akterje, predvsem pa naše javne arhive, ki so dolžni skrbeti za ohranjanje in varovanje gradiva tudi v elektronski obliki, še veliko dela in novih izzivov. V naši instituciji smo se s tem ‘trdim orehom’ že spopadli in prizadevamo si, da nam v obilici dela znotraj relativno zelo majhnega kolektiva, pri arhiviranju kakšna vsebina ne uide. Glede na sistemska pričakovanja, bi namreč morali imeti dodatnega sodelavca, ki bi se v luči zadoščanja pričakovanj lahko posvečal samo področju arhiviranja.

Družbena omrežja so za vse producente pomenila manjšo revolucijo v načinu komuniciranja z njihovimi javnostmi, mnogokrat tudi za ceno zanemarjanja lastne spletne infrastrukture. Mnoge spletne strani producentov služijo le kot informacijsko središče. Kako vi dojemate vaša spletišča in uporabo družbenih omrežij, dajete prednost slednjim ali je v ospredju uredniško delo na spletni strani?

PJ: Spletno stran in družbena omrežja dojemamo kot pomembno komunikacijsko platformo, kjer uporabnikom nudimo podrobne informacije o naših dogodkih in jim na razne načine poskušamo približati naše festivalske in redne vsebine. Družbena omrežja so odličen spremljevalec in podpora uradni spletni strani, ki je dnevno ažurirana, s čimer se je večkrat poslužimo kot odskočno desko za mnogotere ‘poste’na družbenih omrežjih. Bistvo namreč vidimo v tem, da povezavo do naše spletne strani čim pogosteje uporabimo z namenom, da ljudje tudi sami od sebe poiščejo na njej sebi zanimive vsebine, ne da bi za to nujno potrebovali ‘družabni opomnik’. Za vse te oblike komuniciranja, ki so, roko na srce, precej zamudne, a hkrati nujne, v zavodu skrbimo sami.

Vsi producenti s kilometrino in izkušnjami, ki jo imate tudi vi, poznate najrazličnejše buzzwords, s katerimi ste se srečali pri svojem delu, od diskurza, zvočne krajine, režijske poetike, če navedemo samo nekatere zimzelene. Katere od teh “brenčavk” so vam ostale v spominu in se nasmejite ob zavedanju, kako prepogosto ste jih uporabljali?

PJ: Od vaših naštetih prednjači brenčavka diskurz, naj omenim še kulturne in kreativne industrije, globalizacija, preizpraševanje … Nekatere brenčavke so postale zelo priljubljene in so se kar ugnezdile v naš jezik, nekatere pa so prav smešne, saj so precej nerodno sestavljene oziroma preveč dobesedno prevedene iz angleščine. Velikokrat se mi zdi, da se jih uporablja zgolj zato, ker je to “in” ali pa kot neko mašilo.

Čeravno sva govorila o spletni komunikaciji, naj za konec podam svoje mnenje tudi okrog brenčavk na medmrežju. Kljub temu, da je spletni jezik res nekaj posebnega in da večina izrazov sloni na anglosaksonskem izrazoslovju sem mnenja, da je ohranjanje slovenske besede, govorjene in predvsem pisane, maksima, h kateri bi morali težiti vsi kulturniki, še posebej tisti, ki svoje poslanstvo opravljamo v javnih zavodih in javnih medijih. Ne pozabimo, čeprav morda zvenim nekoliko arhaično, da je prav slovenski jezik osnova naše kulture, temelj obstoja naše samostojne države in nacije. To si velja zapomniti.

Povezave:
Spletna stran festivala Pixxelpont: http://www.pixxelpoint.org/index_si.html
Kulturni dom Nova gorica na Culture.si: https://www.culture.si/en/Nova_Gorica_Arts_Centre
Festival Pixxelpoint na Culture.si: https://www.culture.si/en/Pixxelpoint_International_Festival_of_Contemporary_Art_Practices
In na Kulturniku: https://kulturnik.si/search?q=Pixxelpoint
Pixxelpoint arhiv (2000-2010): http://www.pixxelpoint.org/2011/archive.html

O spletu s producenti: zavod Bunker

Beton Ltd.: VELIKA PRIČAKOVANJA|GROSSE ERWARTUNGEN (SI), premiera, 30.8.2018, Mladi levi

Beton Ltd.: VELIKA PRIČAKOVANJA|GROSSE ERWARTUNGEN (SI), premiera, 30.8.2018, Mladi levi. Foto: Nada Žgank


Dober mesec dni po zaključku festivala Mladi levi smo z uredništva portalov Kulturnik.si in Culture.si vodji razvojnih programov Almi R. Selimović in vodji komunikacij ter koordinatorici mednarodne mreže Balkan Express Tamari Bračič Vidmar poslali nekaj vprašanj v zvezi z nedavnim festivalom, prvo “sezono” kritiške platforme Kriterij.si ter (še neizkoriščenimi) priložnostmi spleta. Zavod Bunker, v katerem delujeta, je eden epicentrov kulturnega dogajanja v Ljubljani. V njem prostor poleg lastnih produkcij najdejo tudi najrazličnejši festivali in posamezni ustvarjalci in ustvarjalke. 

Zdravo Alma in Tamara, ob tem e-pogovoru so prisotna naša velika pričakovanja (op. pr. Grosse Erwartungen je naslov najnovejše predstave kolektiva Beton Ltd., nastale v produkciji zavoda Bunker). Zavod, v katerem delujeta, je eden najbolj prisotnih, prepoznavnih kulturnih producentov v ljubljanskem, če ne tudi slovenskem prostoru. Nedavno ste zaključili s produkcijo že enaindvajsete edicije festivala Mladi levi, že šestnajst let pa poteka tudi Drugajanje v Mariboru. Če se pri prvem srečujete z zvesto publiko, se druga zdi morda malo bolj “neulovljiva” in predvidevam, da se nagovarjanje in vzpostavljanje odnosov z javnostmi pri omenjenih festivalih razlikujeta. Zanima nas, kakšno vlogo ima za vas kot producente obeh festivalov spletno komuniciranje? Kje vidite omejitve, pasti, kaj po vašem mnenju “deluje” in po čem prepoznate uspešnost spletnega komuniciranja? Kakšno je razmerje med vloženimi sredstvi v spletno in “nespletno” oglaševanje?

TBV: Festivala sta zelo različna – Mladi levi potekajo že dolgo časa in komunikacijske strategije so se z leti zelo spremenile. Spomnim se, da je bilo včasih zelo pomembno, da so bili v dnevnih časopisih oglasi za festivalske dogodke. Tega že dolgo ne počnemo več, delno seveda tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, v velikem delu pa zato, ker je mnogo pomembnejše sredstvo komuniciranja postal splet. Bunker ima kompleksno spletno stran, v kateri skušamo zajeti mnogotere aktivnosti, ki jih skozi leto počnemo (oba festivala, premiere novih predstav v naši produkciji, mednarodne conference Ready to Change, množica mednarodnih projektov, v katere smo vključeni, projekti kulturno umetnostne vzgoje) in hkrati promovirati tudi vse dogodke, ki se skozi leto odvijajo v Stari mestni elektrarni.

Razmišljamo, da bi bilo morda pametneje spletno stran Bunkerja razvejati v več bolj fokusiranih strani, vendar se tega lotevamo počasi tudi zaradi finančnih zadržkov. Kar se tiče festivala Mladi levi, še vedno uporabljamo veliko klasičnih načinov komuniciranja – novice pošiljamo po e-mailih (mailing lista se je sicer po uvedbi nove uredbe GDPR malo zmanjšala), pripravimo tudi letake, vabila in tiskane kataloge ter mestne plakate, ki prinesejo večjo opaznost, so pa po drugi strani tudi zajeten finančni zalogaj, ki si ga lahko privoščimo le ob prispevku sponzorjev. V zadnjih letih pa se vedno bolj zanašamo na družbena omrežja (facebook, twitter, instagram) – veliko uporabljamo organsko širjenje informacij (za deljenje novičk se zanašamo na naše sledilce – obiskovalce, prostovoljce, umetnike), že nekaj let pa uporabljamo tudi oglaševanje na družbenih omrežjih (predvsem FB), ki dosegajo veliko število ljudi, tudi v tujini. Kar se tiče oglaševanja, vedno več sredstev sicer namenjamo spletnemu oglaševanju, vendar pa je delež sredstev namenjen bolj klasičnim oblikam komunikacije še vedno večji. Kljub vsem tem pristopom pa pomemben del naše strategije temelji na osebnih stikih – z občinstvom skušamo vzpostavljati stike osebno, jih povabiti k sodelovanju pri predstavah, na družabnih dogodkih ali pa kot prostovoljce na festivalu in tako skozi čas ustvarjati začasno festivalsko skupnost, sproščeno in svobodno okolje, kjer se ljudje dobro počutijo in kamor se vračajo zaradi umetnosti, presenečenj, dobrih debat in seveda dobre družbe.

Festival Drugajanje je čisto drugačna zgodba – pri njegovi izvedbi že sedemnajsto leto sodelujemo z Drugo Gimnazijo Maribor in njenim ravnateljem Ivanom Lorenčičem. Velik del naše publike je vsako leto prav gimnazijcev Druge gimnazije, prihajajo pa tudi gimnazijci Prve gimnazije in srednješolci z drugih mariborskih srednjih šol, ki jih sodobno gledališče zanima in se z njim že na kakšen način ukvarjajo. Pri komunikaciji festivala Drugajanje sicer uporabljamo spletno stran in družbene medije, vendar pa s temi večinoma ne dosežemo publike, ki si jo na festivalu želimo, saj dijaki ponavadi uporabljajo druga spletna omrežja, s katerimi se mi še nismo čisto spoprijateljili. 🙂 Zato se potrudimo, da je komunikacija tudi osebna – natisnemo festivalske kataloge in prosimo učitelje, da jih razdelijo dijakom z osebnim priporočilom. Nekateri dijaki se udeležijo predstav tudi kot del obveznih izbirnih vsebin, nekatere pa nagovorimo osebno preko aktivnosti, ki jih vodimo skozi projekt Igrišče za gledališče 2.0 (delavnice, Šole v kulturi, gledališki klubi). Študentje pridejo gledat predstave predvsem, če jim te kdo osebno priporoči ali če nam uspe najti pravi medijski kanal, ki jih nagovori – radio, pravo rubriko v spletnih napovednikih. Tu je še veliko prostora za izboljšave in precej se ukvarjamo s tem, kako izboljšati spletno komunikacijo prav s to skupino mladih ljudi – če rečem, da to ni najbolj enostavno, nisem povedala nič novega. 🙂

Lansko leto avgusta je zaživela spletna kritiška platforma Kriterij.si. Njen nastanek je spodbudilo pomanjkanje refleksivnih zapisov o projektih s področja scenskih umetnosti, že od začetka je bilo mišljeno kritiško spremljanje predstav v Stari mestni elektrarni, torej v prostoru, s katerim upravljate kot producenti. Četudi se vsi strinjamo, da je kritiška refleksija nujna ter da je zaradi dostopnosti, lastne uredniške politike ter distribucijskih kanalov spletna oblika kritiške platforme najprimernejša oblika, pa se kljub vsemu ne morem izogniti pomisleku o Kriteriju kot zaprtem ekosistemu, saj kritiško pretrese zgolj dogodke v vašem prostoru, pod nekatere pa se podpisujete tudi kot producent (med drugim prej omenjeno Grosse Erwartungen). Kako vi ocenjujete prvo sezono Kriterija, kakšni so nadaljnji načrti z njim ter ali ste razmišljali o Kriteriju tudi v natisnjeni obliki in če da, zakaj?

ARS: Da je Kriterij incestuozen ali da je interen so pogosti očitki. Tudi ocena in vitro je padla. Najprej tehničen odgovor – predstave, ki so na Kriteriju, so predstave, ki so v Stari mestni Elektrarni (SMEEL). Bunker s slednjo sicer upravlja, ampak je pri tem servis ostalim (pretežno nevladnim) organizacijam s področja uprizoritvene umetnosti. Kriterij tako ni orodje za samopromocijo, ampak je del storitev, ki jih zagotavljamo partnerjem, ki delajo v SMEEL. Povedano zelo banalno – zagotovimo prostor, prodajo kart, čiščenje, deloma tudi promocijo in tehnično oskrbo, opremo … Poskušamo pa ustvariti tudi nek odmev predstav, ki bi šel dlje od klepeta po predstavi in dlje od ene ali dveh kritik, ki jih v povprečju dobijo predstave. Pa še o zaprtem ekosistemu: kar mi delamo, sodobna umetnost, je bolj ali manj zaprt ekosistem. 🙂 »Scena« je sicer bogata, a majhna in razmišljati, da na njej obstajajo razmerja, ki so neomadeževana s poznanstvi, vnaprejšnjimi srečanji, sodelovanji … se mi zdi nemogoče. Mislim, da je higiena drugje – da imajo pisci res proste roke. In tu smo recimo dobili kritiko, da so zapisi preveč afirmativni, premalo ostri (to je po mojem sicer del problema tiskane kritike – ker je tako malo kritik, pisci čutijo nekako še večjo odgovornost, da so afirmativni, da ne »skritizirajo« preveč, saj je čisto možno, da to ne bo en zapis med mnogimi, ampak edini). Da »pokrivamo« samo elektrarno ni toliko odločitev, kolikor je omejitev, saj je to šele poskus vzpostaviti neko platformo, z vsemi omejitvami, s katerimi se soočamo.

S sourednikom Muanisom Sinanovićem sva zato zasnovala izjemno enostaven format: pet piscev na predstavo (vedno se ne izide), nobenih žanrskih ali dolžinskih omejitev, v prvi sezoni sta bila stalna pisca Alja Lobnik in Muanis, ki sta na koncu pisala tudi o celotni sezoni, pri izboru ljudi pa sva skušala poleg strokovnjakom za uprizoritveno umetnost sistematično dodajati še t. i. področne strokovnjake. Prav področni strokovnjaki se mi zdijo eden od načinov, da prebijamo iz zaprtega ekosistema in nagovorimo še koga drugega.

Po prvi sezoni je bilanca naslednja: številčni obiski strani, kar pomeni, da o predstavah običajno bere na Kriteriju več ljudi, kot pa jih predstave vidi, veliko dobrih odzivov avtorjev predstav ter volja in odločenost, da nadaljujemo. O tiskani verziji ne razmišljamo, prej o razširitvi: ne samo predstave v SMEEL, ne samo teksti o predstavah ali pa o povezovanju v mikromedijske grozde. Vsekakor nismo edini, povezovanje se mi zdi smiselno, če bi nam skupaj povečalo doseg ali odpravilo morebitno prekrivanje.

Pa še o občinstvu: prvi v mojih mislih pri Kriteriju so bili umetniki, zdelo se mi je prav luksuzno, da lahko predstava dobi pet odzivov in to različnih, raznorodnih. To se je seveda izkazalo za super – sedaj pa: branost je ok, ampak vsekakor bi lahko bil doseg večji. Tuhtamo kako.

Kot uspešni producenti na področju uprizoritvenih umetnosti ste vključeni v evropske projekte. Eden izmed kriterijev pri ocenjevanju prijav projektov je med drugim tudi uspešnost prijavljene komunikacijske strategije. Zanima nas, kako vašo siceršnjo komunikacijsko strategijo, predvsem mislim na komunikacijo na spletu, prilagajate potrebam tovrstnih prijav projektov in kateri so glavni gradniki vaše spletne komunikacije ter kdo pri vas skrbi za njeno uresničevanje?

TBV: Za vso komunikacijo skrbimo znotraj Bunkerja. Pri mednarodnih projektih se trudimo najti kakšen nov komunikacijski pristop vsakokrat, ko pišemo prijavo za projekt. Velik del naše strategije temelji na spletni komunikaciji, saj je mednarodne projekte težko komunicirati drugače. V novem projektu Create to Connect –> Create to Impact, za katerega smo financiranje pridobili na zadnjem razpisu programa EU Creative Europe in vključuje petnajst partnerskih organizacij iz različnih evropskih držav in širše, smo v komunikacijo vključili tudi dva zanimiva umetnika, ki bosta aktivnosti komentirala skozi svoja umetniška dela, za katera bosta uporabljala različne medije – od videa do besedil, krajših komentarjev, fotografij, družbenih medijev … In te umetniške vsebine bomo delili skozi spletne kanale vseh partnerjev. Vzpostavili pa bomo tudi posebno spletno platformo prav za te vsebine. Pomembno se nam zdi, da skozi našo komunikacijo razširjamo predvsem vsebine z neko dodano vrednostjo – da ne vsebujejo le novice o tem, da se nekaj je ali se bo zgodilo, ampak tudi refleksijo, komentarje, kritike, alternativne poglede na dogodke, ki jih skupaj s partnerji pripravljamo.

Družbena omrežja so za vse producente pomenila manjšo revolucijo v načinu komuniciranja s z njihovimi javnostmi, mnogokrat tudi na ceno zanemarjanja lastne spletne infrastrukture. Mnoge spletne strani producentov služijo le kot informacijsko središče. Kako vi dojemate vaša spletišča in uporabo družbenih omrežij, dajete prednost slednjim ali je v ospredju uredniško delo na spletni strani?

TBV: Spletna stran nam še vedno pomeni osnovo spletnega komuniciranja. Pomembno se mi zdi, da je na spletni strani zbrana večina informacij, ki jih potencialni obiskovalci potrebujejo, da se odločijo za obisk našega dogodka. Veliko informacij objavljamo tudi v spletnih napovednikih in se trudimo za prisotnost v medijih – če so objave spletne, jih z veseljem in pogosto delimo na naših družbenih omrežjih. Družbena omrežja razumemo kot super dodaten kanal, preko katerega lahko komuniciramo tako osnovne informacije kot tudi zabavne ocvirke, povezane z dogodki, projekti ali umetniki, spremembe v zadnji minuti, pozive k sodelovanju in seveda nepogrešljive vizualne informacije – fotografije, trailerje, včasih kratke intervjuje … Ko delimo novice o dogodkih, pa sledilce vedno povabimo, da obiščejo še našo spletno stran ali Kriterij za bolj poglobljeno informacijo.

Vsi producenti s kilometrino in izkušnjami poznate najrazličnejše buzzwords, s katerimi ste se srečali pri svojem delu, od diskurza, zvočne krajine, režijske poetike, če navedemo samo nekatere zimzelene. Katere od teh “brenčavk” so vama ostale v spominu in se nasmejita ob zavedanju, kako prepogosto ste/si jih uporabljala?

ARS: Favoritke: preizpraševati, rizomatsko, heterotopično, lapidarno, hibridno …
Že nekaj let imamo v Bunkerju tekmovanje, kjer imamo izziv, da izbrane besede leta izrečeš skupaj v enem stavku, ko daješ izjavo za medij. Zaenkrat je zmagovalka samo direktorica Nevenka Koprivšek. Kje pa ji je z izjavo uspelo, prepuščamo kopanju po Bunkerjevem klipingu, haha.

E-spraševal: Rok Avbar

Povezave:
Spletna stran Bunker: http://www.bunker.si/slo/
TW: https://twitter.com/bunkerljubljana
FB Bunker: https://www.facebook.com/bunkerljubljana/
IG: https://www.instagram.com/zavod_bunker/
Kriterij: http://www.kriterij.si/
Bunker na Vimeo: https://vimeo.com/user5531085
Bunker na Culture.si: https://www.culture.si/en/Bunker_Institute
Mladi levi na Culture.si: https://www.culture.si/en/Mladi_levi_Festival
Stara mestna elektrarna na Kulturniku: https://dogodki.kulturnik.si/?where=Stara%20mestna%20elektrarna%20-%20Elektro%20Ljubljana