5

LETIŠČNIKI, MENJAŠTVO in VDRUGOKUP: O kreativnosti v jeziku

Da je jezik stvar nenehnih dinamik in razvoja, na spletu morda še najbolj jasno pokaže FRAN – portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Poleg dela na področju digitalizacije slovarjev, ki ga sodelavci ZRC SAZU izvajajo ‘v hiši’, pa k sodelovanju vabi tudi vas in nas. Vsak lahko prispeva svoj predlog ustreznice za besede, ki so bile v bližnji zgodovini prevzete v slovenščino. Ker je življenje danes kar najbolj interaktivno, FRAN omogoča, da med predlogi ustreznic oddate glas za po vašem mnenju najbolj ustrezno ustreznico.
Tako, na primer, ugotovimo, da bi namesto benchmark lahko rekli sodilnik ali mejomer, ustreznice happeningu bi lahko bile zgoditevzgodek, celo zgodbek ali zgodlja, namesto body art bi morda rekli teloizem ali teloumetnost, namesto trendsetter pa smerničartežnjedelnež ali smernicodelnež.

Nekateri predlogi navdušijo nekoliko manj: da bi namesto vintage rekli vzdihomodni, javnosti (še) ni prepričalo, medtem kot je poddaja kot ustreznica podcastu požela precej odobravanja.

Skratka, utegne se zgoditi, da bomo v prihodnosti rekli, da je umetnica Natalija v mednarodnem prostoru uspela s teloističnimi zgodljami, s svojimi razmisleki v tedenskih poddajah o vzdihomodnem oblikovanju pa je postala prava smernicodelnica.

2

11 ČLANKOV O GALERIJAH V SLOVENIJI … V RUŠČINI

Avgusta in septembra 2019 je v sklopu tekmovanja-maratona Spoznaj sodobno umetnost, ki sta ga izvedli ruski muzej sodobne umetnosti Garaž (Moskva) in Wikimedia RU, potekalo intenzivno pisanje člankov o mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo. Največ člankov je napisal rusko-švicarski kemik Roman Balabin (Univerza v Heidelbergu, Univerza v Göttingenu), prav on pa je napisal tudi 11 člankov o organizacijah v Sloveniji, med njimi Mednarodni grafični likovni center v LjubljaniUmetnostna galerija MariborMultimedijski center Kibla, Mestna galerija Nova Gorica in Galerija Murska Sobota. Avtor se je za vir informacij najpogosteje naslanjal na Culture.si, ki ima v bazi več kot 250 člankov o področju vizualnih umetnosti.

0

OBLIKOVANJE: festivali in gostovanja

Infografika festivalov na portalu Culture.si omogoča vpogled v tematsko osrediščanje  festivalov v različnih obdobjih posameznega leta. Tako lahko, denimo, v zadnjem trimesečju praviloma vidimo gosto tkanje festivalskih dogodkov na področju dizajna.

V Sloveniji to jesen potekajo: Mesec oblikovanja, 9. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, pred vrati pa je že 26. BIO.

Poglejmo še infografiko Culture from Slovenia Worldwide na področju oblikovanja: Tanja Pak se je udeležila Tedna stekla v Benetkah, oblikovalci iz kolektiva OLoOP Design so se s projektom Ženske, ki vezejo pripovedi udeležili festivala Vienna Design Week 2019, Neža Žehelj pa je v portugalskem Portu sodelovala na mednarodni skupinski razstavi nakita Collectiva Meeting. Kje vse v tujini gostujejo oblikovalke in oblikovalci (pa tudi druge umetnice in umetniki) najdete v naši bazi gostovanj na Culture.si.

3

KULTURNIKOVO NOVO

V sodelovanju s producenti na področju kulture v Sloveniji se spletna baza kulturnih dogodkov in novic vztrajno polni. Opozoriti gre sicer, da se vse premalo producentov zaveda, kako nujna je spletna prisotnost, in sicer takšna, ki ne polaga vseh upov v platforme, kot je Facebook, temveč se gradi na avtonomnih spletnih straneh.

Na Kulturniku toplo pozdravljamo nove vire, tokrat pa izpostavljamo naslednje tri:
Carpe artem je cikel dogodkov, ki, kot povedo organizatorji, “ponuja mestu in širši regiji ne le količinsko dopolnitev deficitarne koncertne ponudbe, temveč programsko zaokrožene koncerte, na katerih se predstavijo glasbeniki, ki umetniško delujejo v Mariboru in Sloveniji, ter gostje glasbenice in glasbeniki, ki so se uspešno uveljavili na evropskih koncertnih odrih.” Novice in dogodke cikla Carpe artem sedaj najdete tudi na Kulturniku.

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, katerega začetki segajo v leto 1893, se danes osredotoča na arheologijo, zgodovino, kulturno zgodovino, etnologijo, ob stalnih zbirkah pa redno postavljajo razstave nekoliko bolj kratkoročnega značaja, a zato dolgoročnega pomena. Spremljajte jih na Kulturniku.

Impro Liga (Društvo za kulturo in izobraževanje  IMPRO) že četrt stoletja predstavlja jedro improvizacijskega gledališča v Sloveniji. Vsako leto se v sklopu njihovega delovanja zgodi državno tekmovanje gledaliških impro skupin. Letošnjo sezono so otvorili z dogodkom Impro liga: Olimpijske igre, kako jo bodo nadaljevalipa spremljajte na Kulturniku. Prav tako lahko na Kulturniku pozdravljamo šolsko impro ligo.

4

NOVEMBRSKO GLEDALIŠČE

V fokusu očesa bo novembra prav gotovo film, saj se približujejo Liffe, Festival LGBT filma, Festival neodvisnega filma, v decembru pa še Animateka in Boff v Bovcu, a na nekih drugih odrih bo potekal film v živo, torej, teater. Kulturnikov razpored predstav v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Lutkovnem gledališču Maribor, Slovenskem mladinskem gledališču, Mini teatru, SNG Drama, Stari mestni elektrarni, SiTi Teatru, Ustvarjalnem centru Švicarija, Tomčevi dvorani v Domžalah, SNG Nova Gorica in drugod naj vam bo v pomoč pri usklajevanju že tako zapletenih urnikov.

Obiščite Gledališče na Kulturniku >>>

O spletu s producenti: festival in društvo Mesto žensk

CoW_logo_colour

Kmalu po 24. izvedbi mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk smo k pogovoru povabili umetniško vodjo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk Tejo Reba. V pogovoru smo se osredotočili na spletno komuniciranje društva oziroma festivalskega programa, o žal zamrli platformi COWeb, arhiviranju in priložnostih, ki jih za to ponuja splet.

Teja Reba je od leta 2016 umetniška vodja festivala Mesto žensk. Že več kot deset let profesionalno deluje na polju uprizoritvenih umetnosti kot koreografinja, performerka, plesalka in režiserka. Če kaj, jo zaznamuje žar – ob njenem umetniškem delu, kot aktivistko in kot osebo, ki želi enakopravno obravnavo vseh ljudi.

Zdravo Teja, morda je na mestu za bralce vstaviti opombo, da sva v preteklosti sodelovala, ter da sem pri uresničevanju komunikacijskih strategij društva med letoma 2012 in 2016 tudi sam aktivno sodeloval. Eden izmed izzivov v tem pred-#MeToo obdobjem je bilo tudi pri sicer še nenagovorjenih javnostih vzbuditi zanimanje in zavest, da društvo in festival odpirata vprašanja, ki se tičejo nas vseh. Zanima me, kakšno vlogo ima za vas kot društvo ter kot producente festivala spletno komuniciranje? Kje vidite omejitve, pasti, kaj po vašem mnenju “deluje” in po čem prepoznate uspešnost spletnega komuniciranja? Kakšno je razmerje med vloženimi sredstvi v spletno in “ne-spletno” oglaševanje?

TR: Pri vsakem komuniciranju je v ospredju poglavitno vprašanje: “Kaj je osrednja zgodba? Zakaj je ta zgodba pomembna? Kakšne vrednote nosi?” Mesto žensk je edinstven fenomen v evropskem prostoru in ga danes vsekakor lahko podajamo kot primer dobre prakse. Zaradi izjemno omejenih sredstev je delovanje bilo fragmentarno, zgodba Mesta žensk v mednarodnem kulturnem prostoru se je razživela od ust do ust. Da ne bo pomote, mislim, da je to velik adut. Mesto žensk so v svetu promovirale umetnice, gostje, teoretičarke, profesionalni kulturni sektor – festival ima v profesionalnem okolju sloves, umetnice se z našim delovanjem identificirajo in so počaščene, če pri nas nastopajo. To je izjemen dosežek za festival, ki operira z neprimerljivo nižjimi sredstvi, kot primerljiva platforma v tujini.

Ker so naše festivalske vsebine specifične, govorimo o angažiranih umetniških praksah, naš prostor pa je majhen, je prodor v širšo javnost zahteven proces. Tukaj po mojem ne moremo govoriti samo o komunikaciji festivalskih vsebin, temveč o akcijah, ki lahko odzvanjajo onkraj samega umetniškega konteksta. Te akcije so namenjene senzibilizaciji ljudi za vprašanja enakosti. Takšna je npr. kampanja #VsakDan8Marec, ki poteka okoli 8. marca, v zadnjih dveh letih je usmerjena predvsem v mlade (srednje šole), za katere pripravljamo interaktivne učne ure o feminizmu, enakosti in kontekstualiziramo manko prisotnosti ženskih likov, avtoric, pesnic, slikark v šolskih učnih načrtih. Ali pa Teden odprtih vrat, kjer predvsem študentsko populacijo popeljemo v zakulisje našega delovanja. Ogromno dela opravimo na terenu, to je velik angažma, ki terja svoj čas, vendar verjamem, da se vsebina bolj vtisne v spomin z dejanskim iz oči v oči. Mogoče to izhaja iz dejstva, da sem odrska oseba in prisegam na direktno izmenjavo in odrsko norost razdajanja. V sezoni 2017/2018 smo izvedle veliko predstavitev našega delovanja in vizije v Sloveniji in v tujini, gre tako za predstavitve novim ciljnim skupinam kot tistemu profesionalnemu sektorju, ki nas še ne pozna, dobršen del je namenjen tudi mreženju in pripravi novih mednarodnih projektov, kjer se naša zgodba organsko širi.

Sicer pa bi rekla, da so spletna, klasična, osebna komunikacija in mreženje sestavni del naše strategije v nekem uravnovešenem razmerju. Velik izziv nam predstavlja prenova spletne strani. Tukaj vidim res dober potencial, saj je naša, sicer okorela spletna stran pravi vsebinski in arhivski biser. Drugi izziv je kontinuiteta spletne komunikacije, saj se nam sodelavka_ec za PR in promocijo, pridruži le za festival. V pisarni smo tri osebe, ki skrbimo za program, produkcijo in administracijo, kar lahko prevedem v pomanjkanje resursov in kadra za sistematično in daljnosežno nadgradnjo obstoječega spletnega komuniciranja. Cilj: redna sodelavka. Novost so mesečniki, manjše celoletne akcije na spletnih omrežjih, redne novice in krovno trietapno plačano oglaševanje (teaser – trailer – event). Za letošnji festival smo do zdaj zabeležili 246 objav v medijih. Trenutno imamo na Facebooku malo več kot 7.000 sledilk_cev, kar je za nevladno organizacijo našega ranga kar fino število, cilj je 10.000 sledilk_cev v letu 2019, ko bomo praznovali 25. obletnico festivala.

V sklopu festivala Mesta žensk je dolgo let živel COWeb, namenjen kritiškemu pretresu dogodkov v sklopu festivala, kasneje tudi izobraževanju kritiških peres. Podoben princip delovanja je od lanskega leta zaživel tudi v obliki spletne platforme Kriterij, letos pa je Mesto žensk izdalo tudi refleksijo o lanskoletnem festivalu v obliki publikacije. Zanima me, ali ste morda razmišljale o obuditvi COWeba oziroma kakšni alternativi?

TR: Lani smo začeli s programom rezidenc, ki je namenjen spremljanju festivala tujim umetnicam, kuratoricam, piskam in spodbuja spoznavanje našega konteksta in refleksijo nanj. Ti vpogledi in zapisi so nam dragoceni, zanima nas raznovrstnost mnenj in doživljanj, s programom in publikacijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Publikacijo izdajamo v angleščini, primarno je namenjena mednarodni javnosti, izhaja pa tudi iz potrebe, da se “naše” umetnice dodatno izpostavi, saj opažamo izjemen manko v promociji slovenskih umetnic v tujini. In seveda vzpodbujanje feministične kritike in analize umetnosti. Ob naši načrtovani prenovi spletne strani bodo tudi te stvari malo bolj zaživele in imele svoj prostor. Spletna platforma Kriterij v produkciji zavoda Bunker je odličen projekt, ki zapolnjuje vrzel kritiške refleksije predstav, ki nastajajo na neodvisni sceni v okviru Stare mestne elektrarne. Prepričana sem, da bo Kriterij inspiracija za nadaljnje delo na tem področju. Mesto žensk pri refleksiji sicer sodeluje z različnimi strokovnimi iniciativami, odvisno od vsebine, tako smo letos sodelovali z Amfiteatrom in revijo Masko. Vsekakor je tvoje vprašanje spletnih platform pomembno za tiste, ki se že ukvarjajo s kritiko in teorijo.

Društvo Mesto žensk je eno izmed društev z najboljšim naborom arhivskega gradiva, arhiviranju so posebno pozornost namenile vse dosedanje ekipe. Prav tako je arhiviranje uprizoritvenih umetnosti eno izmed teoretskih osišč nedavnih festivalov. Kako v društvu pristopate k spletnemu arhiviranju ter kje vidite priložnosti, ki jih arhiviranju omogoča splet?

TR: Mesto žensk ima velik arhiv, na festivalu se je do sedaj predstavilo približno 1.000 umetnic z različnih koncev sveta. Tehnologija se je s časom spreminjala, stvari niso urejene in zabeležene. Odličen pregled najdemo na Vimeu, kjer društvo predstavlja trailerje vseh dogodkov z izjavami umetnic in avtoric, snemane od leta 2008, ko sta bili umetniški vodji Katja Kobolt in Dunja Kukovec. To je bila odlična ideja, ki jo nadaljujemo še danes. Izziv, ki smo se ga lotili, je popis vseh materialov in postopna digitalizacija starejših materialov. Ob tem tudi postopna montaža dogodkov, ki so bili v produkciji Mesta žensk, predstav naših umetnic in enkratnih dogodkov, festivalskih naročil, performansov ipd; dokumentacija obstaja, vendar v surovi obliki. V sodelovanju z MG+MSUM postopoma evidentiramo, digitaliziramo, obdelujemo in vnašamo materiale v repozitorij Mrežni muzej. Pripravili smo prvo spletno razstavo. Tako imenovane aktivacije arhiva načrtujemo tudi v prihodnje, v obliki kuratorskih selekcij na spletu, namenjenih najširši javnosti, pripravljamo tudi feministično kulturno umetnostno vzgojo, ki se navezuje na arhiv. Spletni projekt predstavlja več stvari, hrambo kulturne dediščine, možnosti razstavnih produkcij, predvsem pa zaklad za raziskovalne namene – v tej perspektivi bomo projekt predstavljali na umetnostnih akademijah in na humanističnih oddelkih drugih fakultet.

Družbena omrežja so za vse producente pomenila manjšo revolucijo v načinu komuniciranja z njihovimi javnostmi, mnogokrat tudi za ceno zanemarjanja lastne spletne infrastrukture. Mnoge spletne strani producentov služijo le kot informacijsko središče. Kako vi dojemate vaša spletišča in uporabo družbenih omrežij, dajete prednost slednjim ali je v ospredju uredniško delo na spletni strani?

TR: Uredniško delo na spletni strani nam je pomembno, je dvojezična, na njej so vse informacije, vse biografije, daljši opisi dogodkov, foto, video galerija in arhiv vseh dosedanjih festivalskih edicij. Kot že rečeno, spletno stran želimo strukturno in vizualno posodobiti, jo funkcionalizirati, bolje izpostaviti vsebine, izboljšati iskalnik, dodati povezave in kontekst, kjer človek lahko dela tudi kaj drugega kot se informira, recimo temu, da na njej pridobi neko izkušnjo. Razmišljamo o streamingih in online projektih. Družbena omrežja nam pomenijo nekaj čisto drugega, vzpostavljamo direktno, ciljno in hitrejšo komunikacijo z občinstvom, na katero se lahko vzajemno odzivamo in ki ima neko stopnjo viralnosti zaradi svoje horizontalne, instantne, klepetave dispozicije. Spletna stran je vsebina, družbena omrežja so buzz.

Vsi producenti s kilometrino in izkušnjami, ki jo imaš tudi sama, poznate najrazličnejše buzzwords, s katerimi ste se srečali pri svojem delu, od diskurza, zvočne krajine, režijske poetike, če navedemo samo nekatere zimzelene. Katere od teh “brenčavk” so tebi ostale v spominu in se nasmejiš ob zavedanju, kako prepogosto ste/si jih uporabljala?

TR: Projekt, neodvisna scena, mlada umetnica, mlada kritičarka, najbolj drzna ustvarjalka. Tiste performativne vsebine, ki preizprašujejo politične geste, katere strategije se umeščajo v ideloško paradigmo neoliberalnega diskurza, ki jih izhajajoč iz Foucaultove kritike oblasti in naslanjajoč se na konceptualno avtoreferencialnost avtorice, lahko razumemo kot poseg v samo družbeno tkivo. Problem “naših buzzwordov” pa je, da je v njih vedno vsaj delček resnice.

Pogovarjal se je Rok Avbar

Povezave:
Spletna stran Mesta žensk: www.cityofwomen.org
Video arhiv na Vimeo: https://vimeo.com/cityofwomen
Mrežni muzej/ Mesto žensk: http://mrezni-muzej.mg-lj.si/si/novice/34/premescanja-vezja/
Društvo Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_Association_for_Promotion_of_Women_in_Culture
Festival Mesto žensk na Culture.si: https://www.culture.si/en/City_of_Women_International_Festival_of_Contemporary_Arts

Brenčavke, 2. del: PREIZPRAŠEVATI

V tokratnem postanku na časovnici brenčavk preizprašujemo brenčavko preizpraševanje. Povod za to je intervju z direktorico Kulturnega doma Nova Gorica Pavlo Jarc, ki pravi, da je »preizpraševanje« ena tistih, ki so ji ostale v spominu.

Sogovornica ugotavlja, da so se nekatere brenčavke kar “ugnezdile v naš jezik”; preizpraševanje je ena takšnih. Z gotovostjo lahko rečemo, da se uporablja že od leta 1998 – denimo v članku Delo, ki ga za primer navaja ZRC SAZU. Od kod pa pride? Pavla Jarc nam pove, da so brenčavke pogosto prenešene iz anglosaksonskih jezikov (tako tudi sama brenčavka). V še enem primeru spletnega slovarja knjižnega jezika najdemo primer iz prevoda knjige Amelie Jones Body Art (Prevod: prevod Aleksandra Rekar; Maska, 2004), kjer avtorica piše o umetnici, ki nekaj preizprašuje. Reče: she questions.

Pri tem gre za rabo glagola, ne samostalnika, izraža pa nekakšen dvom, saj izprašuje obstoječe, uveljavljeno itn. Čemu potem preizpraševati in ne izpraševati? Ali gre za ostrejše preizpraševanje, namenjenost dvomiti do konca in še dlje? Ali je preizpraševanje presežno, pretirano izpraševanje in tako že paranoja? Je preizpraševanje svojevrsten spektakel, ugovor v prostoru absolutnosti, totalne razsvetljenskosti, ki je začela nažirati samo sebe? Ali je torej v paniki, imenovani kultura laži, izpraševati čisto premalo in zahteva preizpraševanje? Morda. Ali pa ne. Vse to je potrebno preizprašati, ali pa vsaj izprašati – tako na teoretski ravni kot prek kakšnega performansa. Če ste se slučajno spraševali, o kateri brenčavki nameravamo govoriti prihodnjič.

> Preizpraševanje in flagranti na Kulturniku

Prikaz poletizacije festivalov v Sloveniji.

Smrt, davki in festivali

Menda so na tem svetu gotove le tri stvari: smrt, davki in festivali. Tule se bomo dotaknili slednjih: od vzpostavitve portala Culture.si leta 2012 namreč sistematično zbiramo podatke o festivalih v Sloveniji. Njihovo vsakoletno koledarsko in žanrsko razporeditev lahko obiskovalci portala preverijo tudi na interaktivni infografiki. Prav tako je moč preveriti njihovo zgodovinsko dimenzijo – na voljo je tudi časovnica ustanavljanja festivalov po Sloveniji od leta 1946 dalje.

Mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture se lahko baha z eno najdaljših tradicij na svetu.

Mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture se lahko baha z eno najdaljših tradicij na svetu.

Vzporedno s tem se nam občasno zapišejo tudi nekatera opažanja. Ko je lani država napovedala, da bo leto 2019 leto kulturnega turizma in da bo kultura nekakšen »peti letni čas«, smo se lotili klimatologije festivalskega ekosistema. Tedaj smo za provizorično analizo festivalskih agend predložili tri tipske profile: razvojni festivali, potrošni festivali ter festivali lokalpatriotskega entuziazma.

Z letnimi časi smo se ukvarjali tudi leto prej, ko smo na podlagi zbranih podatkov skozi leta opazili proces ti. poletizacije festivalov. Povprečno število festivalov v povprečnem poletnem tednu je namreč od leta 2012 do 2016 naraslo iz 18,7 na 22,3. Pri tem velja upoštevati, da je število vseh festivalov v tem času upadlo in da je relativen porast še nekoliko večji.

V še enem od razmislekov smo se lotili državotvornosti festivalov. Špekulirali smo s tezo, da je slovenska družba za vstop med polnovredne moderne nacije potrebovala tako razvoj težke industrije in vojske kot tudi dostojno razvita polja umetnosti in kulture. Celo pri rojstvu naroda so torej eno ključnih vlog igrali festivali. Deloma sorodna vprašanja so se porajala pri zapisu o festivalu Ment, ki ga je moč razumeti kot lokalno simulacijo ‘pravega’ glasbenega trga oz. zasilno metodo za zmanjševanje trgovskega deficita v kulturni izmenjavi med periferijo in centrom.

Festival MENT: Simulacija mehanik »nevidne roke trga« za male dežele iz obrobja.

Festival MENT Ljubljana: Simulacija mehanik »nevidne roke trga« za male dežele z obrobja.

Datume festivalov za prihodnje leto navadno pričnemo zbirati jeseni. Večino zberemo do decembra, preostali pa se v bazo nakapljajo tja do konca koledarskega leta. Pridobivanje potrebnih informacij je pogosto kar drzna avantura v spletnem prostorju ugrabljenih domen, zapuščenih strani na Facebooku in raznovrstnih oblikovalskih ekscesov.

Festivals 2019 Dec 14

Ob tem soočenju z našo spletno zbirko festivalov se seveda vedno znova odpre vprašanje kriterijev in doslednosti našega izbora. Tudi s tem smo se že ukvarjali; načelno izhodišče je, da vnašamo le festivale z mednarodno dimenzijo. Vseeno pa po uredniški presoji v izbor pripustimo tudi tiste festivale, ki temu kriteriju sicer ne zadostijo, a so tako ali drugače pomembni za slovensko kulturno krajino, za njene nišne scene ter za njene posamezne regije.

Če opazite, da se nam je kateri od festivalov izmuznil in ga nimamo v bazi in bi tja nemara sodil, nas seveda lahko brez oklevanja opomnite.

Anže Zorman

Kulturnikovih petkrat top pet in enkrat top deset v 2017-2018

Kulturnik s polno paro obratuje že pet let. Pri uporabnikih se je prijel, dnevna raba ne upade vse od jutranje kave pa do zadnje kino predstave! Kaj pa najraje berete in čigave vsebine vas najbolj zanimajo? Nazadnje smo to pogledali leta 2016, zato je čas za predpraznično inventuro iztekajoče se dveletke.* Ampak, pozor! Kulturnik zajema vsebine iz okoli 2000 virov in deluje po načelu dolgega repa**. Zato so lestvice še posebej nehvaležne, nam pa vendarle pomagajo razumeti kontekst spletne prisotnosti slovenske kulture in spletno medijsko krajino, ki jo sedaj sooblikuje tudi Kulturnik. Pri pregledu smo se osredotočili na Kulturnikove Novice in Kulturnikove Dogodke., v komentarjih pa lestvice primerjamo s prejšnjimi ugotovitvami.

Novice na debelo

Najbolj priljubljena področja:

  1. Literatura (48 virov RSS)
  2. Gledališče (33 virov RSS)
  3. Glasba (56 virov RSS)
  4. Film (31 virov RSS)
  5. Dediščina (25 virov RSS)

Literatura med Kulturnikovimi uporabniki ostaja daleč najbolj priljubljena. Tudi gledališče ostaja na drugem mestu, glasba, film in dediščina pa so z lestvice izrinili fotografijo, vizualno umetnost in arhitekturo. Slednja so dejansko na spletu žal slabše zastopana.

Najbolj priljubljene rubrike, ki prečijo vsa področja:

  1. Mediji (40 virov RSS)
  2. Blogi (90 virov RSS)
  3. Kritike in recenzije (21 virov RSS)
  4. Podkasti (28 virov RSS)
  5. Tehnologija (11 virov RSS)

Kaže, da cenite Kulturnikovo priročnost in preglednost, saj lahko do določenih sklopov vsebin pridete z enim samim klikom. Namesto spremljanja 40 posamičnih virov, kolikor smo jih uvrstili v rubriko Mediji, na primer, raje redno obiskujete Kulturnik. Z gotovostjo lahko rečemo, da so se poleg Literature pri uporabnikih prijeli še Mediji, Blogi, Gledališče ter Kritike in recenzije. Upamo, da vas vsebine tako pritegnejo, da jih do konca preberete pri viru. Kulturnik namreč prikaže le, kar posamezen vir vključi v svoj RSS. Naš namen ni prevzemanje vsebin, pač pa populariziranje kulture na spletu in odkrivanje novih virov, ki bi vas utegnili zanimati onkraj običajnega medijskega jedilnika.

Novice na drobno

Toliko o področjih. Kaj pa posamezni viri in RSS viri? Koga ali kaj najraje berete?

Najbolj obiskani viri (posamezni viri RSS):

  1. Marijan Zlobec
  2. Stare slike (Cerknica)
  3. Notranjsko primorske novice
  4. Simboli polpretekle zgodovine
  5. Radio Študent
  6. Dnevnik
  7. Večer
  8. Mladina
  9. Misli (STA)
  10. Delo Ocene

Videti je bilo, da bodo to lestvico počasi prevzeli mediji, toda na vrhu že od samega začetka vztrajata zelo različna, a dobro profilirana bloga s pogostimi in rednimi prispevki (prvega piše vseprisotni upokojeni novinar, drugega pa člani ljubiteljske domoznanske skupnosti z Notranjske). Da se notranjska kultura na spletu bolje znajde kot slovenska, je očitno tudi po odlični branosti lokalnih Notranjsko primorskih novic. Spravljivi fotoblog polpretekle zgodovine trenutno sicer miruje, je pa njegova dosedanja rednost objav uporabnike očitno prepričala, da so ga radi spremljali. Časopis Delo se bo z naših lestvic počasi poslovil, saj od prenove njihovega spletnega mesta v maju 2018 odgovornim brez uspeha pošiljamo prošnjo, naj ponovno uredijo RSS feed za kulturne vsebine.

Dogodki na hitro

Aprila 2018 so se na Kulturnik prenehale stekati napovedi prireditev, najavljene na Facebookovih straneh, zato se je narava podatkov, ki jih objavljamo, spremenila. Umanjkali so predvsem tisti manjši kulturni zavodi, društva, upravniki prizorišč ipd., ki so iz praktičnih razlogov v celoti preselili svoje najave na to družbeno omrežje. Na Ljudmili smo zato okrepili svetovanje in pomoč producentom, da uredijo strojno branje podatkov pri sebi in s tem ohranijo nadzor nad njimi. Poglejmo, kaj so uporabniki na Kulturniku najpogosteje iskali:

Najbolj iskana mesta s kulturnimi dogodki:

  1. Maribor
  2. Ljubljana
  3. Kranj
  4. Ptuj
  5. Tolmin

Poplavo dogodkov na Kulturniku lahko filtriramo po slovenskih regijah ali mestih. Lestvica priljubljenih mest nakazuje, odkod ste, obenem pa daje slutiti, katera mesta moramo še bolje pokriti z viri. Vsekakor zanimiv pokazatelj tudi za štiri slovenska mesta, ki bodo naslednje leto kandidirala za Evropsko kulturno prestolnico 2025.

Najbolj iskani dogodki:

  1. koncerti
  2. razstave
  3. za otroke
  4. gledališke predstave
  5. izobraževanje

Najbolj iskana prizorišča:

  1. Cankarjev dom
  2. Arena Stožice
  3. Blunout 
  4. Cvetličarna
  5. Kulturni center Janeza Trdine

Izboljšava RSS feeda je največji kulturni center v državi s tretjega mesta zavihtela na čelo. Že od samega začetka na tem seznamu bivajo komercialna prizorišča, ki jih dohiteva le še kulturni center v Novem mestu.

Popotnica za 2019

Če ste se z nami prebili do konca te inventure, nam lahko pomagate na več načinov: sporočite nam, katere vire na Kulturniku še pogrešate, širite dober glas o Kulturniku ali pa končno uredite strojno berljivost svojih podatkov. V pomoč smo vam pripravili nasvete in preprosta navodila.


* Podatki zajemajo obdobje od 1. 1. 2017 do 1. 12. 2018. Zajeli smo jih z orodjem Piwik.

** Veliko posameznih strani z majhnim številom obiskov. (Gl. geslo long tail na Wikipediji.)

> Gl. tudi Kulturnikovih osemkrat top pet (1. 4. 2016).

Priklop na Kulturnik: Alternativna družbena omrežja

Menda so »vsi na Facebooku.« Vi pa ne, vaša organizacija tudi spletnega mesta nima, in vendar producirate dogodke na področju kulture, ki bi jih želeli približati svojim javnostim. Predlog: alternativno, odprtokodno družbeno omrežje Hubzilla. V nadaljevanju vas vodimo skozi proces vzpostavitve profila na Hubzilli, od koder lahko vaše najave dogodkov prikažemo tudi na Kulturniku in vam tako ponudimo dostop do zainteresirane javnosti.

  1. Obiščite vstopno stran platforme Hubzilla prek naslova https://hub.kulturnik.si/ in kliknite REGISTER.

0

  1. Izpolnite vnosna polja, s katerimi boste v bodoče dostopali do svoje strani na Hubzilli. Ne pozabite na desni strani označiti strinjanje s pogoji uporabe.

0.1

  1. Pričnete lahko ustvarjati stran za vašo organizacijo, prizorišče, glasbeno ali drugo skupino na področju kulture, ali pa zase kot kulturnika oz. kulturnico.

1

Predlagamo, da v izbirniku »Channel role and privacy« izberete opcijo »Social – mostly public«. Vnesite naziv strani in kratek naziv strani, nato kliknite »Create«.

 

  1. UREJANJE PROFILA

Vnesite ime organizacije, za katero ustvarjate stran. Ostali podatki so neobvezni, a jih lahko urejate in tako poveste čim več o vaši organizaciji.

Profilna in t. i. cover slika: dodate ali zamenjate jo tako, da desno zgoraj kliknete »Profile tools« in nato »Change profile photo« za dodajanje profilne slike in »Change cover photo« za dodajanje širše, t. i. cover slike.

7

Nato izberite »Upload photo«, izberite fotografijo ter kliknite »Upload«.
Slika bo vedno kvadratne oblike, a izroček lahko poljubno prestavljate. Ko ste zaključili z urejanjem, kliknite »Done Editing«.

  1. VNAŠANJE DOGODKOV

Vnašanje podatkov o dogodkih je precej podobno tistemu na platformi Facebook in tudi pluginom na WordPressu.

V zgornjem desnem kotu kliknite na t. i. hamburger meni (tri horizontalne črtice), nato izberite »Events«.

vnos

Kliknite »Create Event«.

create

Odprl se bo obrazec za vnos dogodka. Vpišite naslov dogodka, datum in uro začetka ter datum in uro konca dogodka.

Kliknite gumb »Advanced Options«, da vnesete kategorije (npr. gledališče, performans, festival; pojme ločite z vejicami), opis dogodka (Description) in lokacijo.

10

 

Preden dogodek shranite, mu lahko določite še vidnost. Po privzetih nastavitvah bo dogodek viden vsem.

Kliknite »Submit«.

Nato nam na urednik@kulturnik.si sporočite povezavo do vašega kanala na Hubzilli –  http://hub.kulturnik.si/feed/{ime_kanala} -, mi pa vas priključimo na Kulturnik. Vse spremembe in novi dogodki bodo na Kulturniku prikazani avtomatsko.

Vam ta rešitev ne ustreza? Oglejte si druge tehnične možnosti priklopa na Kulturnik.